• Domov
  • Trajnostna mobilnost in aktivnosti slovenskih občin

Vedno bolj se zavedamo negativnega vpliva prometa na okolje (onesnaževanje ozračja, hrup, energetska potratnost), na zdravje in samo kakovost bivanja. Od točke A do točke B sicer želimo priti hitreje, pogosteje in pod lastnimi pogoji, a hkrati bolj kakovostno ter okoljsko in socialno sprejemljivo. Trajnostna mobilnost poskuša učinkovito združiti na prvi pogled nasprotujoče si želje. V duhu ”minimalnih nezaželenih stranskih učinkov, nižjih stroškov in nižje porabe naravnih virov” se stremi k zadovoljevanju potreb vseh ljudi po mobilnosti in daje prednost človeku pred motoriziranimi prometnimi sredstvi. Ne več cest, temveč prej izboljšati dostopnost in kakovost. Ne enostransko in kampanjsko, temveč sistematično in stroškovno učinkovito načrtovanje, ki bo v proces nastajanja človeku prijaznejšega mesta vključilo tako strokovnjake iz področja zdravja in okolja kot prostora/prometa. Projekti s področja trajnostne mobilnosti se lotevajo: izdelave celostnih prometnih strategij, urejanja varnih dostopov (pločnikov, kolesarskih stez) do postajališč javnega potniškega prometa (JPP), parkirišč za kolesa, ukrepe trajnostne parkirne politike, izdelave mobilnostnih načrtov, vpeljevanje sodobnih tehnologij za upravljanje mobilnosti, vzpostavljanja okoljskih con, vpeljevanje sistema ”park&ride”, postavitve polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro polnilnic in seveda izobraževalno ozaveščevalne aktivnosti.[1]

Evropska platforma za trajnostno mobilnost v mestih ponuja preverjen model Celostne prometne strategije (CPS; angleško: SUMP). Ob skrbnem načrtovanju in učinkovitem zaporedju ukrepov pripomore k manjšim zasebnim izdatkom za prevoz, zmanjševanju izgubljenega časa (v prometnih zastojih), dvigu kazalcev zdravja v občini, večji dostopnosti za vse (vključujoč starejšo, mlajšo in populacijo s funkcionalnimi težavami), učinkovitejšemu izpolnjevanju zakonskih obveznosti, boljšemu dostopu do evropskih sredstev in smotrnejši porabi občinskega proračuna.[2] In medtem, ko so CPS v Veliki Britaniji, Franciji in Italiji obvezne, na Švedskem in v Španiji nastajanje dokumentov spodbuja tudi država, se prebujamo tudi na Slovenskem, zlasti na ravni lokalne samouprave.[3]

Kako pripraviti Celostno prometno strategijo
Kako pripraviti Celostno prometno strategijo

Slika 1: Elementi in procesi priprave Celostne prometne strategije.[4]

Prednosti obstoja strateškega dokumenta, ki jih navajajo pri Slovenski platformi za trajnostno mobilnost, so:

  • izboljšana podoba mesta ali občine
  • boljša kakovost bivanja
  • izboljšana mobilnost in dostopnost
  • pozitivni učinki na okolje in zdravje
  • večja vključenost ljudi
  • odločitve, ki jih podpira javnost
  • učinkovito izpolnjevanje pravnih obveznosti
  • boljša konkurenčnost in dostop do sredstev
  • nove in celovite politične vizije[5]

Slovenske občine se zmeraj bolj zavedajo nujnosti trajnostne mobilnosti. Pionirsko delo je opravila občina Nova Gorica, katere občinski svet je leta 2006 sprejel načrt trajnostne mobilnosti po evropskih smernicah. V letu 2014 so kot prvi v Sloveniji pripravili predlog regijske celostne prometne strategije za območje šestih občin (Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba, Renče – Vogrsko, Miren – Kostanjevica, Kanal, Brda) na Goriškem in sosednjo Gorico.[6] Slednji dokument je še zmeraj v procesu sprejemanja.[7] V sklopu projekta Alterenergy so februarja 2015 občine Brda, Šempeter – Vrtojba, Miren – Kostanjevica, Divača in Pivka prejele 4 polnilne postaje za električna vozila, 4 električne skuterje in 14 električnih koles.[8]

Leta 2008 je občinski svet Mestne občine Murska Sobota kot drugi v Sloveniji sprejel občinsko Celostno prometno strategijo. Občina Ljutomer je 2012 sprejela Strategijo, ki jo med drugim udejanja z izdelano karto hoje in kolesarjenja ter ustvarjanjem kolesarskih povezav z okoliškimi kraji, prilagoditve pločnikov gibalno oviranim …[9]

Karta slovenskih občin s pripravljeno CPS

Slika 2..: Karta slovenskih občin – CPS.[10]

Sprejetje CPS in dejansko uresničevanje dobrih idej gre zelo dobro od rok Mestni občini Ljubljana. Ta je že dvakrat (leta 2003 in 2013) prejela laskavi naslov zmagovalke Evropskega tedna mobilnosti, je izvajala projekt CIVITAS ELAN (razvijanje trajnostne mobilnosti v petih partnerskih mestih) in je proglašena za Zeleno prestolnico Evrope 2016.

V sklopu projekta ”Podpora trajnostnim oblikam mobilnosti v obmorskih mestih – Adria.MOVE IT!” je Občina Piran nadaljevala z aktivnostmi v smeri trajnostne mobilnosti. Leta 2009 so mesto za motorizirana vozila skoraj popolnoma zaprli (garažna hiša Fornače in zapora vstopne žile v mesto). Izdelava načrta trajnostne mobilnosti iz leta 2012 je nadaljevala slednjo politiko, nadgradili pa so jo z nakupom večjega števila koles, ureditvijo dveh javnih kolesarnic in nakupom 4 električnih vozil.[11]

V odmiku od infrastrukture in preusmeritvi v potrebe človeka in okolja se odlikuje tudi Mestna občina Maribor s pristopom k pobudi Smart City.[12] V regionalnem partnerstvu med MOM, Univerzo v Mariboru in drugimi razvojnimi institucijami in gospodarstvom so izšli številni projekti: dinamični prikazovalnik prihodov na avtobusnih postajališčih, brezplačni WI-FI na mestnih avtobusih in na ulicah mesta, varovana kolesarnica, možnost izposoje električnih vozil in polnjenja, nove kolesarske poti, Center mobilnosti Maribor. S projektom TRAMOB je 2012 nastala CPS MOM, ki jo je naslednjega leta obravnaval tudi občinski svet. [13] Na 8. redni seji občinskega sveta, 2. julija 2015, so jo tudi potrdili.[14] 

_____________________________________________________

[1] Ministrstvo za infrastrukturo

[2] Slovenska platforma za trajnostno mobilnost

[3] ARSO

[4] MIP

[5] ARSO

[6] Delo

[7] ARSO

[8] Ministrstvo za infrastrukturo

[9] Pomurec

[10] ARSO

[11] Omega Consult

[12] Smart City Maribor

[13] Slovenska platforma za trajnostno mobilnost

[14] MOM