• Domov
  • Vlada z znižanjem povprečnine ravna protizakonito – občine bodo izkoristile vsa pravna sredstva

– SPOROČILO ZA JAVNOST SOS-

– ZA TAKOJŠNJO OBJAVO –

Maribor, 14.7.2015 – V Skupnosti občin Slovenije pojasnjujemo, da je s strani Državnega zbora RS sprejeta višina povprečnine v 519 EUR na prebivalca nezakonita in ne pokriva izračunanih stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog občin. Zato bo Skupnost občin Slovenije, kakor določa že dvakrat sprejeti sklep na skupni seji predsedstev Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, z dne 29.5.2015 in  24.6.2015, izkoristila vsa pravna sredstva za zaščito lokalne samouprave.

Zakon o financiranju občin namreč v 12. členu določa postopke ter elemente na osnovi katerih se vsako leto določa višina sredstev za financiranje zakonskih nalog občin – povprečnine. Navkljub temu, da je to zakonska materija, se višina povprečnine v zadnjem obdobju ne določa v skladu z zakonom opredeljeno formulo. Po veljavnih izračunih bi, za kritje zakonsko določenih nalog, povprečnina morala biti višja za 25% od tiste, ki so jo občine prejemale v prvi polovici tega leta. Višina povprečnine bi morala pokrivati tekoče stroške ter transfere občin. To so vsi tisti stroški, ki izhajajo iz nalog, ki jih morajo občine izvajati v skladu s sprejeto zakonodajo (financiranje predšolske vzgoje, kulture, zdravstva, šolstva, sociale, ….). trditev potrjuje spodnja tabela gibanja povprečnine:

PokritostP/tek.str.            Povprečnina                           Tek.stro./preb.

2009 – 90%                        538,45                                         598,00

2010 – 87%                        550,00                                         633,00

2011 – 84,9%                     554,50                                         652,00

2012 – 83,53%                  (554,50)543                                 658,00

2013 – 83%                       536,00                                          646,00

2014 –  80,95 %                 536,99                                          662,10

Skupnost občin Slovenije je prav zaradi nenehnega zniževanja višine povprečnine v zadnjih nekaj letih, ki ni temeljila ne na izračunu, ki jo določa zakon, niti ni zadostovala za pokrivanje tekočin stroškov občin vseskozi zahtevala, da se mora višina stroškov zakonskih nalog uskladiti z višino povprečnine. Torej, če se zniža povprečnina, mora temu nujno slediti tudi znižanje stroškov izvajanja zakonskih nalog občin.

V pogajanjih za višino povprečnine za leto 2015, ki so se začela v preteklem letu, smo se skupnosti občin in Vlada RS dogovorili za način, ki bi lahko vplival na razbremenitev občin, na večjo preglednost zakonodaje, na manjše administrativne obremenitve ter posledično na nižje stroške delovanja občin. Dogovorili smo se, da se v prvem krogu spremenijo tisti predpisi, ki jih je mogoče spremeniti skozi interventni zakon, v drugem krogu pa se bo spreminjala še sistemska zakonodaja. Dogovor o višini povprečnine, ki sta ga na podlagi teh premis reprezentativni skupnosti podpisali 29. januarja 2015 je v 4. točki določil:

»Vlada RS se zavezuje, da bo do 30-6- 2015 z izvedbenimi in sistemskimi ukrepi za znižanje stroškov občin pri izvajanju z zakonom določenih nalog zagotovila sprejem ukrepov za znižanje stroškov občinam za 22,8 mio EUR na letni ravni ali na drug način zagotovila ta sredstva. »

Na osnovi dogovorov z Vlado RS je dne 20.2. 2015 bil v Državnem zboru RS sprejet Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (v nadaljevanju ZUUJFO), ki naj bi občinam znižal stroške delovanja ter zmanjšal nekatere birokratske postopke. Sprejeta verzija ZUUJFO je bila precej okrnjena, zato so bila pričakovanja o možnih finančnih učinkih zakona že v osnovi relativno nizka. Vendar pa se je višina povprečnine prav zaradi učinkov, ki naj bi jih prinesel ZUUJFO znižala iz 536 na 525 EUR v prvi polovici tega leta. Ob spremljanju učinkov sprejetega zakona smo ugotovili, da ukrepi ne dosegajo obljubljenih finančnih učinkov v višini 15 mio EUR, ki bi opravičevali znižanje višine povprečnine za prvo polovico leta iz 536,00 EUR na 525,00 EUR. Po uveljavitvi ZUUJFO ugotavljamo številne pomanjkljivosti, namreč nekateri ukrepi bodo izvedljivi šele v naslednjem letu ali pa se pojavljajo predpisi, ki neposredno posegajo po pridobljenih pravicah občin in jih izničijo.

V nadaljevanju je Vlada RS ob sodelovanju Skupnosti občin, ki je podala dolg spisek v preteklosti prenesenega zakonodajnega balasta, pričela s projektom sistemskih sprememb. Pričakovali smo takšne zakonodajne spremembe, ki bodo prerazkošne standarde in normative na različnih področjih uskladile z  zmožnostmi tako občin kot države. Pričakovali smo, da se obstoječo zakonodajo prečisti in očisti vseh nepotrebnih postopkov  in  opravil ter, da se bodo v pripravo možnih sistemskih sprememb  nižanja stroškov občin aktivno vključila tudi resorna ministrstva s svojimi predlogi. Večina (ne vsa) ministrstev se je odzivala samo na že pripravljene predloge predvsem v  smislu, da nekaj ni mogoče spremeniti, kakšnih drugih, svojih predlogov pa večinoma niso imela. Še več, nekatera (Ministrstvo za zdravje) se ni odzvalo na noben poziv, dopis, pobudo ali zahtevo. Zato so rezultati tega projekta z vidika finančnih prihrankov praktično nični.

Ministrstva so v nabor ukrepov vključili vse mogoče, marsikaj takšnega, kar vanjo sploh ne sodi. Takšni so npr. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca ali  Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, saj metodologija izračun višine povprečnine ne vključuje investicij in investicijskega vzdrževanja.

Drugi ukrepi so nesistemski, torej bodo imeli finančni učinek samo za nekatere občine, ali bodo imeli finančni učinek, če bo do nekega dogodka prišlo. Torej je lahko njihov finančni učinek dolgoročen, ne more pa vplivati na tekoče znižanje stroškov za občine in tako ne pripomore k finančni vzdržnosti financiranja zakonskih nalog občin. Takšni so npr. Uredba o odlagališčih odpadkov, Pravilnik o metodologiji za določanje nadomestil za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti RS, Zakona o vodah, Zakon o sodnih taksah.

V tretji so takšni, ki bodo uveljavljeni v naslednjem letu (torej nikakor ne morejo imeti finančnih učinkov v tem), ali so popolnoma zanemarljivi ali pa na eni strani ponujajo možnosti za znižanje stroškov, na drugi pa tudi mnogo jemljejo. Takšni so Zakon s splošnem upravnem postopku, Zakon o knjižničarstvu, vključitev v enotni zakladniški račun. Sistemskih predlogov sprememb, torej tistih, ki lahko imajo vpliv na znižanje stroškov večine občin je tako samo nekaj. Pa še tu je mogoče oceniti, da so ocene finančnih posledic, ki naj bi jih spremembe teh predpisov za občine imele, dvomljive.

Na podlagi zgornje obrazložitve je razvidno, da konkretnih prihrankov z naslova sprememb zakonodaje ni – niti v višini 15 milijonov evrov iz naslova Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, niti v višini 22,8 milijonov evrov iz naslova sistemskih sprememb, ki bi naj bili podlaga za nižanje povprečnine. Vlada Republike Slovenije torej ni uspela realizirati zadanih ciljev. Iz tega razloga v Skupnosti občin Slovenije ne pristajamo na nižjo povprečnino od zneska 525 evrov na prebivalca tudi v drugi polovici leta 2015.

Jasmina Vidmar,l.r.

Generalna sekretarka SOS


Nazadnje posodobljeno: