• Domov
  • Zeleno javno naročanje v Sloveniji in EU

logo

Slovenske politike GPP

Akcijski načrt za zeleno javno naročanje

Vlada Republike Slovenije je dne 21.5.2009 sprejela Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009 – 2012, ki sledi smernicam in pričakovanjem Evropske komisije v zvezi z naročanjem okolju prijaznega blaga, storitev in gradenj – t.j. da se do leta 2010 kar 50% javnih naročil odda z uporabo meril in pogojev za zelena javna naročila.Ključni cilj Akcijskega načrta za zelena javna naročila je zmanjšati vpliv javnega sektorja na okolje s pomočjo vključevanja okoljskih meril v javno naročanje, in sicer v razpisne pogoje, merila, tehnične specifikacije in pogodbe. Pri doseganju ciljev bo uporabljen postopen pristop, ki bo upošteval ozaveščenost zavezancev za javno naročanje in razvitost trga z okoljsko manj obremenjujočimi izdelki in storitvami na slovenskem trgu.

Vlada RS je na 84. redni seji dne 27.5.2010 sprejela Poročilo o izvajanju ukrepov in doseganju ciljev na področju zelenega javnega naročanja v obdobju junij 2009 – marec 2010, iz katerega izhaja, da je bilo v letu 2009 oddanih 415 zelenih javnih naročil v skupni vrednosti 246,32 mio EUR. Delež zelenega javnega naročanja tako znaša 8,89 % vrednosti vseh javnih naročil oz. 8,71 % vseh postopkov javnega naročanja, vključno s posameznimi naročili, oddanimi na podlagi okvirnih sporazumov.

Uredba o zelenem javnem naročanju

Vlada Republike Slovenije je dne 8. 12. 2011 izdala Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list št. 102/11), ki se začne uporabljati 14. 3. 2012. Uredba določa:

  • minimalne obvezne okoljske zahteve (t. i. temeljne okoljske zahteve),
  • priporočila za doseganje višjih okoljskih standardov (t. i. dodatne okoljske zahteve),
  • način vključevanja okoljskih zahtev v postopke javnega naročanja in
  • način dokazovanja, da ponudnik oziroma blago, storitev ali gradnja izpolnjuje okoljske zahteve.

Okoljske zahteve se vključijo v:

  • opis predmeta javnega naročanja,
  • tehnične specifikacije,
  • pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika,
  • merila za izbor najugodnejše ponudbe in
  • pogodbena določila.
  • Uredba določa okoljske zahteve za 11 skupin izdelkov in storitev:
  • električno energijo (priloga 1),
  • živila in gostinske storitve (priloga 2),
  • pisarniški papir in higienske papirnate proizvode (priloga 3),
  • elektronsko pisarniško opremo (računalniki, zasloni, tiskalniki, optični čitalniki, faksi, kopirni stroji) (priloga 4),
  • tv (priloga 5),
  • hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, pralne stroje, pomivalne stroje, klimatske naprave (priloga 6),
  • stavbe, vključno s projektiranjem, gradnjo, rednim in investicijskim vzdrževanjem stavb ter vgradnjo in montažo posameznih naprav in proizvodov v stavbi, (priloga 7),
  • pohištvo (priloga 8),
  • čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila (priloga 9),
  • osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza (priloga 10) in
  • pnevmatike (priloga 11).

Zasnovana je tako, da bo v prihodnje okoljske zahteve s spremembami in dopolnitvami uredbe mogoče zaostriti ali dodati okoljske zahteve za nove skupine predmetov javnega naročanja.

Upoštevaje razvitost slovenskega trga z okoljsko sprejemljivejšimi izdelki in storitvami ter ozaveščenost, kapacitete in usposobljenost javnih naročnikov, uredba do 31. 12. 2012 določa prehodno obdobje za javne sklade, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode, javna podjetja in druge osebe, ki se v skladu z javnonaročniško zakonodajo štejejo za osebe javnega prava. V tem obdobju bodo morali ti javni naročniki temeljne okoljske zahteve vključevati le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, kar za ponudnika predstavlja možnost, da dobi njegova ponudba zaradi boljših okoljskih lastnosti pri ocenjevanju in primerjavi z drugimi ponudbami dodatne točke. Ostali naročniki, to so organi Republike Slovenije in občine, bodo morali že od začetka uporabe uredbe okoljske zahteve vključevati tako med merila za izbor najugodnejše ponudbe kot med zahteve (tehnične specifikacije, pogoji za ugotavljanje sposobnosti, pogodbena določila). Za potrebe prehodnega obdobja določa uredba okoljske zahteve v prilogi 12.

Glede na nerazvitost ponudbe slovenskih ekoloških živil, določa uredba tudi prehodno obdobje za zeleno javno naročanje živil in gostinskih storitev. Do 31. 12. 2013 bodo morali javni naročniki naročati vsaj 5% ekoloških živil oziroma, upoštevaje splošno prehodno obdobje do 31. 12. 2012, ponudbam z ekološkimi živili dodeliti dodatne točke v okviru meril za izbor najugodnejše ponudbe. Od 1. 1. 2014 dalje pa bodo morali naročniki kot obvezen minimalen delež ekoloških živili upoštevati 10 % delež.

 

EU politike GPP

Zelena javna naročila so prostovoljni instrument, kar pomeni, da posamezne države članice in javni organi sami določijo obseg, v katerem ga bodo izvajali. Uporablja se lahko za naročila nad in pod pragom za izvajanje direktiv EU o javnih naročilih:

Zelena javna naročila so bila podprta v številnih politikah in strategijah EU, ki odražajo njihovo priznano sposobnost spodbujanja bolj trajnostne uporabe naravnih virov, vzpostavljanja vedenjskih sprememb za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter spodbujanja inovacij. Evropa 2020, strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, izpostavlja zelena javna naročila kot enega od ukrepov za doseganje take rasti.

Evropska komisija je leta 2008 sprejela sporočilo o zelenih javnih naročilih, s čimer so bili v okviru akcijskega načrta za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo uvedeni številni ukrepi za podporo izvajanja zelenih javnih naročil v EU. Glavne značilnosti so opisane v naslednjem okvirčku.

 

flagEU_yellow_high
This project has received funding from the European Union’s
Horizon 2020 research and innovation programme 2014-2018, under agreement No:
649860 — GreenS — H2020-EE-2014-2015/H2020-EE-2014-3-MarketUptake