Evropska komisija je 2. decembra 2015 sprejela ambiciozen nov sveženj o krožnem gospodarstvu, s katerim želi spodbuditi prehod Evrope na krožno gospodarstvo, kar bo okrepilo njeno konkurenčnost v svetu, spodbudilo trajnostno gospodarsko rast in ustvarilo nova delovna mesta.
S tem želi evropskim podjetjem in potrošnikom pomagati pri prehodu k močnejšemu in bolj krožnemu gospodarstvu, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Predlagani ukrepi, kot je na primer povečanje recikliranja in ponovne uporabe, bodo prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi za okolje in gospodarstvo. Načrti bodo omogočili, da se bodo kar najbolj izkoristili vse surovine, proizvodi in odpadki ter njihova vrednost, s čimer se bodo povečali prihranki energije in zmanjšale emisije toplogrednih plinov. Predlogi zajemajo celoten življenjski cikel proizvodov od proizvodnje in potrošnje do ravnanja z odpadki in trga za sekundarne surovine. Za ta prehod bodo zagotovljena finančna sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sredstva v višini 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 (program EU za financiranje raziskav in inovacij) in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov za ravnanje z odpadki ter naložbe v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni.
S svežnjem se je prekinila sektorska izoliranost v Komisiji, prispeval pa je tudi k določitvi širokih političnih prednostnih nalog, saj obravnava vprašanja podnebnih sprememb in okolja, hkrati pa spodbuja ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast, naložbe in socialno pravičnost. Sveženj je pripravila ožja projektna skupina, ki sta ji sopredsedovala prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans in podpredsednik Jyrki Katainen, tesno pa sta sodelovala tudi komisarja Karmenu Vella in Elżbieta Bieńkowska. K njegovi pripravi so prispevali tudi mnogi drugi komisarji, ki so pomagali določiti najučinkovitejša orodja na številnih področjih politike.
Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo
Sveženj o krožnem gospodarstvu pošilja gospodarskim subjektom jasno sporočilo, da EU uporablja vsa razpoložljiva orodja za preoblikovanje svojega gospodarstva, zagotavljanje novih poslovnih priložnosti in povečanje konkurenčnosti. Širok nabor ukrepov za spremembo celotnega življenjskega cikla proizvodov ne zajema le konca življenjske dobe proizvodov, ampak se osredotoča tudi na jasen cilj Komisije preoblikovati gospodarstvo EU in doseči dobre rezultate. Pobude, ki jih uvajamo, bi morale vedno pogosteje prinašati inovativne in učinkovitejše načine proizvodnje in potrošnje. Krožno gospodarstvo bo lahko v Evropi ustvarilo številna delovna mesta, hkrati pa ohranjalo dragocene in vedno redkejše vire, zmanjševalo vpliv rabe virov na okolje ter odpadnim proizvodom dalo novo vrednost. Določeni so tudi sektorski ukrepi ter standardi kakovosti za sekundarne surovine. Ključni ukrepi, ki so bili sprejeti oziroma jih bo Komisija izvedla še v tem mandatu, so:
- finančna sredstva v višini več kot 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov;
- ukrepi za zmanjšanje živilskih odpadkov,vključno z enotno metodologijo merjenja, boljšim označevanjem datuma in orodji za uresničevanje globalnega cilja trajnostnega razvoja prepoloviti količino živilskih odpadkov do leta 2030;
- razvoj standardov kakovosti za sekundarne surovine, da bi povečali zaupanje gospodarskih subjektov na enotnem trgu;
- ukrepi iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2015–2017 za spodbujanje ne samo energijske učinkovitosti, ampak tudi popravljivosti, trajnosti in možnosti recikliranja proizvodov;
- spremenjena uredba o gnojilih za lažji postopek priznavanja organskih gnojil in gnojil iz odpadkov na enotnem trgu ter povečanje vloge biohranil;
- strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki obravnava vprašanja možnosti recikliranja, biorazgradljivosti, prisotnosti nevarnih snovi v plastiki ter cilj trajnostnega razvoja glede znatnega zmanjšanja morskih odpadkov;
- vrsta ukrepov za ponovno uporabo vode, vključno z zakonodajnim predlogom o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo odpadnih voda.
Sprejeto sporočilo vključuje jasen časovni razpored predlaganih ukrepov in načrt za preprost in učinkovit okvir spremljanja za krožno gospodarstvo.
Spremenjeni zakonodajni predlogi o odpadkih
Spremenjeni zakonodajni predlog o odpadkih določa jasne cilje glede zmanjšanja količine odpadkov ter ambiciozen in izvedljiv dolgoročni načrt za ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje. Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje, so v novem predlogu ciljem za zmanjšanje količine odpadkov dodani konkretni ukrepi za odpravo ovir v praksi in obravnavo različnih razmer v državah članicah. Ključni elementi spremenjenega predloga o odpadkih so:
- skupni cilj EU glede 65-odstotnega recikliranja komunalnih odpadkov do leta 2030;
- skupni cilj EU glede 75-odstotnega recikliranja odpadne embalaže do leta 2030;
- zavezujoč cilj zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10 % vseh odpadkov do leta 2030;
- prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov na odlagališčih;
- spodbujanje uporabe ekonomskih instrumentov za odvračanje potrošnikov od odlaganja odpadkov na odlagališčih;
- poenostavljene in izboljšane opredelitve ter usklajene metode za izračun stopenj recikliranja v EU;
- konkretni ukrepi za spodbujanje ponovne uporabe in industrijske simbioze, tj. spreminjanja stranskih proizvodov ene panoge v surovine druge panoge;
- gospodarske spodbude za proizvajalce, da bi na trg dajali okolju prijaznejše proizvode in podpirali programe predelave in recikliranja (npr. za embalažo, baterije, električno in elektronsko opremo, vozila).
Ozadje
Komisija se je decembra 2014 odločila, da umakne zakonodajni predlog o odpadkih v okviru postopka politične diskontinuitete v prvem delovnem programu Junckerjeve Komisije. Komisija se je takrat tudi obvezala, da bo pri pripravi novega svežnja uporabila svoje nove horizontalne metode dela in ga predstavila do konca leta 2015. Sveženj naj bi zajemal celoten gospodarski cikel, ne le cilje zmanjševanja količine odpadkov, temeljil pa naj bi na strokovnem znanju in izkušnjah vseh služb Komisije. Danes sprejeti celoviti sveženj je sklop konkretnih, obsežnih in ambicioznih ukrepov, ki bodo predstavljeni še v tem mandatu Komisije.
Komisija je pri pripravi svežnja o krožnem gospodarstvu 25. junija 2015 v Bruslju organizirala konferenco o krožnem gospodarstvu, ki se je je udeležilo približno 700 deležnikov. Na konferenci so lahko sodelovali vsi deležniki, ki želijo prispevati k oblikovanju evropskih gospodarskih politik. Od 28. maja do 20. avgusta 2015 je potekalo tudi dvanajsttedensko javno posvetovanje, v katerem je bilo zbranih več kot 1 500 prispevkov. Poleg tega so se komisarji s svojimi kabineti in službami intenzivno posvetovali in sodelovali s ključnimi deležniki.
Komisija zdaj poziva Evropski parlament in Svet, naj nadgradita to pomembno pripravljalno delo in prednostno obravnavata sprejetje in izvajanje današnjih zakonodajnih predlogov. Prvi podpredsednik Timmermans in podpredsednik Katainen bosta sveženj nemudoma predstavila na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 2. decembra.
Več informacij
MEMO: Sveženj o krožnem gospodarstvu: vprašanja in odgovori
Splošni informativni list: Zaprtje zanke: ambiciozen sveženj o krožnem gospodarstvu EU
Informativni list: Zaprtje zanke: pomoč potrošnikom pri izbiri trajnostnih proizvodov in storitev
Informativni list: Zaprtje zanke: proizvodna faza krožnega gospodarstva
Informativni list: Zaprtje zanke: jasni cilji in orodja za boljše ravnanje z odpadki
Informativni list: Zaprtje zanke: od odpadkov do virov
Sporočilo: Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo
Priloga k Sporočilu o krožnem gospodarstvu
Predlagana direktiva o odpadkih
Predlagana direktiva o odpadni embalaži
Predlagana direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališčih
Predlagana direktiva o odpadni električni in elektronski opremi
Analitično obvestilo o ciljih ravnanja z odpadki
Delovni dokument služb Komisije –Načrt izvajanja
Rezultati javnega posvetovanja
Vir: Evropska komisija