• Domov
  • Dostop do zdravstvenih storitev za ženske v Sloveniji

Slovenija ima precej velikodušen okvir, ki ureja spolno in reproduktivno zdravje žensk ter njihove pravice. Ženskam je v sistemu zdravstvenega varstva na primarni ravni zagotovljen neposreden dostop do ginekoloških storitev. V praksi je dostop do teh storitev običajno manj zadovoljiv, na nekaterih lokalnih območjih pa je še posebej slab.

Do leta 2010 se je število ginekologov zmanjševalo, naraščanje njihovega števila pa je mogoče zabeležiti šele v zadnjih letih. Kljub temu je leta 2012 na vsakih 6500 žensk v povprečju delal en ginekolog, v štirih regijah pa je en ginekolog skrbel za 7000 do 8000 žensk. Zaradi tega prihaja do skrajševanja časa, namenjenega pregledom, ginekologi pa ne sprejemajo novih pacientov, kar negativno vpliva zlasti na dostop mladostnic do ustreznih storitev. To ima prav tako negativen vpliv na število preventivnih in kurativnih pregledov. Neugodna je tudi starostna struktura slovenskih ginekologov, saj je bila leta 2010 njihova povprečna starost 52 let.

Opazovalci trenutnih razmer, vključno z organizacijami civilne družbe, opozarjajo na potrebo po pripravi celovitih politik in strateških dokumentov na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vendar takšen okvir zaenkrat še ni bil sprejet. Leta 2011 smo bili priča (neuspešnemu) poskusu sprejetja Strategije razvoja in celostne ureditve ginekološko porodniške službe, s katero je Ministrstvo za zdravje nameravalo vnesti spremembe v sedanjo mrežo porodnišnic. Ker delovna obremenitev ginekologov in porodničarjev ni enakomerno razporejena, se je ministrstvo odločilo za združitev primarnih in sekundarnih ginekoloških in porodniških služb. Na ta način je nameravalo ukiniti porodnišnice na tistih območjih, kjer so zabeležene nižje stopnje rodnosti. Organizacije civilne družbe so predlog kritizirale, ker naj bi prispeval k popolni odsotnosti tovrstnih služb na nekaterih območjih Slovenije in dodatno omejil dostop do ginekologov.

Prav tako so trdile, da se Slovenija spopada s stopnjo umrljivosti mater, ki je višja od povprečja v Evropski uniji, čeprav se strategija tega vprašanja sploh ni dotaknila. Vprašanje umrljivosti mater je v preteklih desetletjih predstavljalo pomemben razlog za zaskrbljenost. V obdobju od leta 2006 do leta 2010 je bilo v Sloveniji zabeleženih 14,6 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok (95-odstotni interval zaupanja), kar Slovenijo uvršča med države članice Evropske unije z najvišjo stopnjo umrljivosti mater.

V letih 2010 in 2011 v Sloveniji ni bil zabeležen noben primer smrti mater, vendar je na ugotovitev, ali gre za trajen pozitiven dosežek, treba še počakati. Slovenija ostaja ena izmed najuspešnejših držav med ostalimi državami članicami Evropske unije Slovenija z vidika precej nizkega števila porodniških posegov. Kljub temu pa so zaskrbljujoči trendi, ki so značilni za številne razvite države, prisotni tudi v Sloveniji. Delež carskih rezov, ki je leta 1987 znašal 7,3 odstotka, na primer, se je do leta 2011 povečal na 19,4 odstotka.

Vir: Politika enakosti spolov v Sloveniji, EP 2015, STAT