• Domov
  • Udeležba žensk pri političnem odločanju v Sloveniji

Nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je uvedla 30- odstotno kvoto za zastopanost žensk v političnem odločanju. Kljub kvoti pa je bilo za takratne razmere značilno, da ženske v postopkih odločanja niso imele enake moči. Slovenija v prvih petnajstih letih svoje samostojnosti ni imela vzpostavljenega sistema spolnih kvot. Zastopanost žensk na političnih vodilnih položajih je bila na splošno precej nizka. Delež poslank je na primer leta 1992 znašal 16,8 odstotka, vendar je leta 1996 padel na 8,4 odstotka, v letih 2000 in 2004 pa je dosegel 13,3 odstotka.

Zaradi pritiskov, tudi s strani organizacij civilne družbe, je Slovenija sredi prejšnjega desetletja sprejela spremembe zakonodaje, s katerimi je določila spolne kvote za različne vrste volitev, razen za volitve v Državni svet Republike Slovenije, tj. zgornji dom slovenskega parlamenta. Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament je bil prvi zakonodajni akt, ki je bil spremenjen zavoljo uvedbe spolnih kvot. Zakon je bil spremenjen leta 2004 in je določal, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, pri čemer mora biti najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico kandidatne liste.

V sklicu Evropskega parlamenta med letoma 2009 in 2014 je Slovenija imela štiri evropske poslanke, kar je 50 odstotkov vseh slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. V sedanjem sklicu Evropskega parlamenta ima Slovenija 3 poslanke od skupno 8 evropskih poslancev.

Zakon o lokalnih volitvah, ki je bil spremenjen leta 2005, določa, da morajo kandidatne liste vključevati najmanj 40 odstotkov kandidatov nasprotnega spola, medtem ko morajo biti mesta na prvi polovici kandidatne liste razporejena izmenično po spolu. Te zahteve pa niso bile izvedene neposredno po začetku veljavnosti zakona. Za to določbo je namreč veljalo prehodno obdobje, v času katerega je kvota na lokalnih volitvah leta 2006 znašala 20 odstotkov, na volitvah leta 2010 se je povečala na 30 odstotkov, medtem ko je bila 40 odstotna kvota v celoti izvedena na nedavnih lokalnih volitvah leta 2014.

V zvezi z županskimi položaji se zdi, da obvezne kvote kljub nekaterim pozitivnim trendom med zadnjimi volitvami zaenkrat še niso imele velikega vpliva, delež žensk na županskih položajih pa ostaja nizek. Na zadnjih lokalnih volitvah, ki so potekale leta 2014, smo bili priča največjemu deležu izvoljenih županj na županskih volitvah (7,5 odstotka oziroma 16 od skupno 212 županov) v primerjavi z 10 županjami od skupno 208 županov (4,8 odstotka) na lokalnih volitvah leta 2010, 7 županjami od skupno 210 županov (3,3 odstotka) na volitvah leta 2006, in 12 županjami od skupno 193 županov (6,2 odstotka) na lokalnih volitvah leta 2002.

Na podlagi razpoložljivih podatkov je do določene mere mogoče trditi, da je trend precej bolj pozitiven, ko gre za svetnice, izvoljene v občinske svete. Na lokalnih volitvah leta 2014 je bilo namreč izvoljenih 1 069 svetnic (31,8 odstotka) v primerjavi s 730 ženskami, ki so bile izvoljene na volitvah leta 2010 (22-odstotni delež), 728 izvoljenimi svetnicami leta 2006 (21,5 odstotka) in 423 izvoljenimi svetnicami na lokalnih volitvah leta 2002 (13,1 odstotka).

 Zadnji je bil spremenjen in dopolnjen Zakon o volitvah v državni zbor. Spremenjen je bil leta 2006 in določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. Na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah je bilo mogoče opaziti znatno povečanje deleža poslank, izvoljenih v Državni zbor. Po predčasnih volitvah leta 2014 je trenutno med 90 poslanci državnega zbora 34 poslank (37,7 odstotka), kar je po zadnjih razpoložljivih podatkih nad povprečjem EU (28 odstotkov). Na predčasnih volitvah leta 2011 je bilo izvoljenih 29 poslank (32,2 odstotka vseh poslancev) v primerjavi s 13,3 odstotka na parlamentarnih volitvah leta 2008 (12 izvoljenih poslank).

Zakon o Državnem svetu, zakonodajni akt, ki ureja delo državnega sveta, tj. zgornjega doma parlamenta, in volitve vanj, tovrstnih sprememb še ni bil deležen. Po zadnjih volitvah leta 2012 so med 40 državnimi svetniki trenutno 3 ženske.

Obstoječi podatki torej kažejo, da je na nekaterih področjih sicer prišlo do napredka, vendar pa delež žensk na političnih vodilnih položajih še vedno ne odraža njihovega deleža v celotnem prebivalstvu (v tretjem četrtletju leta 2014 je delež žensk v celotnem prebivalstvu znašal 50,46 odstotka).

Vir: Politika enakosti spolov v Sloveniji, EP 2015, STAT, Ženski lobi Slovenije