• Domov
  • Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v Sloveniji

V nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) se je od žensk pričakovalo, da bodo dejavne tako na trgu delovne sile kot tudi v zasebnem življenju, medtem ko na področju tradicionalne vloge spolov v zasebnem življenju ni bilo mogoče zaslediti nikakršnega opaznega napredka.

V samostojni Sloveniji, zlasti po letu 2000, so javni organi uvedli nekatere ukrepe za odpravo omenjenega stanja, vendar z omejenim uspehom. Opravljanje nalog v zasebnem življenju (npr. skrb za otroke, vsakodnevna gospodinjska opravila) je večinoma še vedno v domeni žensk. Raziskava, opravljena leta 2005, je med drugim pokazala, da nove oblike očetovstva, katere odlikuje uravnotežena delitev družinskih in starševskih odgovornosti med partnerjema za boljše usklajevanje zasebnega in družbeno-ekonomskega življenja, v Sloveniji še niso bile uveljavljen pojav, temveč šele v povojih. Pomanjkanje enakopravne porazdelitve bremen pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja med ženskami in moškimi je dodatno potrdila tudi prva nacionalna raziskava o enakosti spolov v družinskem življenju in partnerskih odnosih. Pokazala je , da  moški vprašanja usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja niso dojemali kot nekaj problematičnega, ampak so nanj gledali z vidika pomanjkanja časa, ki so ga običajno skušali nadomestiti z dejavnim vključevanjem v družinsko življenje ob koncih tedna. Tako so še naprej ostajali v vlogi očetov, ki so vskočili takrat, ko na primer nihče drug (npr. partner, stari starši) ni mogel ostati doma z bolnim otrokom. Raziskava je tudi pokazala, da (ne)enakopravna porazdelitev vsakodnevnih opravil (npr. kuhanje, gospodinjska dela in likanje) predstavlja najbolj problematično vprašanje. Po podatkih Eurostata za leto 2010 so Slovenke v povprečju delale 40 ur tedensko v plačani zaposlitvi, medtem ko so moški delali 42 ur. Po drugi strani pa so moški 27 ur tedensko, tj. šest več kot ženske, porabili za prostočasne dejavnosti, medtem ko so ženske v povprečju porabile 24 ur tedensko za gospodinjska opravila in skrb za otroke, kar je 13 ur več kot moški.

Slovenija ima vzpostavljeno celovito mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov za predšolsko vzgojo, pri čemer je okrog 95 odstotkov zavodov javnih. Lokalne skupnosti sofinancirajo izvajanje programov varstva otrok v teh zavodih. V zadnjem obdobju je prišlo do dobrodošlega povečanja števila vrtcev in vpisanih otrok, čeprav vse občine nimajo dovolj prostih mest, da bi vsem otrokom, ki prebivajo na njihovem območju, zagotovile možnost vpisa v lokalne vrtce. Kljub temu, da se nekatere manjše občine soočajo z ovirami pri zagotavljanju storitev varstva otrok na svojem ozemlju, pa ima Slovenija na splošno vzpostavljeno celovito mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov za predšolsko vzgojo. Razpoložljivi podatki kažejo, da Slovenija izpolnjuje barcelonske cilje v zvezi z varstvom otrok v starostni skupini do 3 let in da skoraj v celoti izpolnjuje ciljno raven varstva otrok v skupini otrok od 3 let starosti do osnovne šole. V šolskem letu 2013/2014 je vrtec obiskovalo 53,8 odstotka vseh otrok, mlajših od 3 let, medtem ko je delež otrok med tretjim letom starosti in začetkom osnovne šole znašal 88,6 odstotka: Slovenija tako izpolnjuje barcelonske cilje v zvezi z varstvom otrok v starostni skupini do 3 let in skoraj v celoti izpolnjuje ciljno raven varstva otrok v starostni skupini od 3 let starosti do osnovne šole. Takšen razvoj dogodkov je do neke mere mogoče povezati s spremembami Zakona o vrtcih, sprejetimi leta 2008, ki so uvedle znižanje stroškov za varstvo otrok iz iste družine, ki obiskujejo vrtec. Te določbe so bile nato predmet pregleda leta 2012, ko je bil sprejet nabor varčevalnih ukrepov.

Vir: Politika enakosti spolov v Sloveniji, EP 2015, STAT