• Domov
  • Ženske na trgu dela v Sloveniji

Na področju zaposlovanja je diskriminacija zaradi spola v Sloveniji prepovedana s številnimi zakonodajnimi instrumenti. Z vidika zagotavljanja enake obravnave je področje zaposlovanja med najbolj celovito urejenimi področji življenja. Zakon o delovnih razmerjih med drugim prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, spolno nadlegovanje na delovnem mestu in viktimizacijo.

Vendar pa raziskave tega področja kažejo, da pristojni organi redko prepoznajo primere diskriminacije zaradi spola na področju zaposlovanja in prejmejo malo prijav tovrstnih primerov. Obstoječe ocene kažejo, da Slovenija kljub vzpostavljeni zakonodaji ni zagotovila učinkovitega sistema za varstvo pred diskriminacijo.

Zgodovinsko gledano so kazalniki, ki merijo delovno aktivnost, pri moških prikazovali boljše rezultate kot pri ženskah, stanje v samostojni Sloveniji pa je na splošno sledilo tovrstnim vzorcem. Sedanja gospodarska kriza je v obdobju od leta 2008 do leta 2013 povzročila znižanje stopnje udeležbe na trgu dela in stopnje zaposlenosti, a sta bili obe stopnji pri moških za več kot 10 odstotnih točk višji kot pri ženskah. V letih 2009 in 2010 je stopnja brezposelnosti med moškimi presegla stopnjo brezposelnosti med ženskami. Do tega je prišlo zaradi gospodarske krize, ki je najprej močno prizadela panoge, kot je gradbeništvo, ki zaposlujejo pretežno moške. V letih 2012 in 2013 je stopnja brezposelnosti v Sloveniji odražala dolgoročne trende in je bila višja med ženskami. Takšno stanje je mogoče pripisati sprejetim varčevalnim ukrepov, ki so imeli negativne posledice za ženske.

Aktivna politika zaposlovanja je glavni nacionalni instrument za lažje vključevanje brezposelnih oseb na trg dela ali povečanje njihove zaposljivosti. Raven vključenosti določenih deležev žensk v ustrezne programe v letih 2012 in 2013 ni bila v celoti izpolnjena. Zdi se, da so obstoječi ukrepi politike zaposlovanja nezadostni za spopadanje s trenutno krizo.

Trg dela v Sloveniji zaznamujeta horizontalna in vertikalna segregacija spolov. Največji delež žensk je zaposlenih na področju zdravstva in socialnega dela ter v vzgoji in izobraževanju. Delež žensk v najvišjih poklicnih skupinah (tj. zakonodajalci, visoki uradniki in direktorji) je nižji od deleža moških.

V Sloveniji je za starejše osebe, zlasti ženske, značilna izjemno nizka stopnja zaposlenosti, starejše ženske pa predstavljajo tudi eno od družbenih skupin, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti.

 V Sloveniji so povprečne razlike v plačilu glede na spol med najnižjimi v Evropski uniji, vendar se še vedno nagibajo v prid moškim. Razlika v plačilu glede na spol, ki temelji na povprečni mesečni bruto plači, se je leta 2009 zmanjšala na 2,9 odstotka, vendar se je leto zatem ponovno povečala in leta 2012 dosegla 5,1 odstotka.

Vir: Politika enakosti spolov v Sloveniji, EP 2015