• Domov
  • Evropska socialna listina

Evropska socialna listina je na področju ekonomskih in socialnih pravic primerljiva z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Je zavezujoč dokument, ki pokriva širok razpon ekonomskih in socialnih pravic v povezavi s pogoji zaposlovanja in socialne kohezije, pravico do bivališča, pravico do zdravja, pravico do izobrazbe, pravico do zaposlitve, pravico do socialnega varstva in pravico do nediskriminacije. Listina prepoveduje diskriminacijo pri izvajanju tistih pravic, katere ščiti. V različnih členih, ki se nanašajo na to, poudarja, da morajo biti te pravice zagotovljene brez razlikovanja glede na spol, starost, barvo, jezik, vero, prepričanja, socialno poreklo, zdravje, pripadnost narodni manjšini itd. To prepoved zaostruje poseben člen o nediskriminaciji v dopolnjeni Listini. Listina zagotavlja različne pravice, ki so zbrane v devetnajstih členih; Dopolnilni protokol je začela veljati 1. julija 1999. Dopolnjuje in razširja seznam zajamčenih pravic. Listina se vprašanja enakosti žensk in moških loteva s stališča dveh temeljnih vidikov življenja: dela in družine.

Potreba po preverjanju, če se pravice učinkovito izvršujejo, je ključna skrb Socialne listine. Njen nadzorni aparat na temelju analize nacionalnih poročil redno in sistematično ocenjuje, ali pogodbene strani v zakonih in v praksi izpolnjujejo svoje obveznosti. Dopolnilni protokol iz leta 1995, ki je predvidel sistem kolektivnih pritožb, je k sistemu poročanja dodal neobvezen postopek. V skladu s Protokolom se lahko sindikati, organizacije delodajalcev in nevladne organizacije pritožijo Evropskemu odboru za socialne pravice, če so mnenja, da se Listina ne spoštuje v državi, ki je sprejela ta neobvezen postopek.

Posamezna določila Listine izrecno prepovedujejo diskriminacijo ali zagotavljajo enakost pri zaposlovanju. Določila 2. odst. 1. člena, ki pogodbene strani obvezuje, da odpravijo vse oblike diskriminacije pri zaposlovanju, še podkrepi 3. odst. 4. člena, ki zaposlenim moškim in ženskam priznava pravico do enakega plačila za enakovredno delo. V skladu s 16. členom (pravica družine do socialnega, pravnega in ekonomskega varstva) se položaj parov preučuje predvsem z vidika enakosti odnosov med partnerjema kot par in kot starša, na osebni ravni in ob spoštovanju lastnine. Dopolnilni protokol iz leta 1988 potrjuje zgoraj omenjeni obseg pravic in obveznosti na področju zaposlovanja in pogodbenim stranem nalaga dodatne obveznosti.