• Domov
  • Primeri iz držav članic v zvezi z zaščitnimi ukrepi

 

Za vas smo identificirali nekaj primerov iz evropskih držav na področju zaščitnih ukrepov za varstvo žensk:

Avstrija

V 1970-ih in 80-ih letih so stalno širili zaščitno zakonodajo za zaposlene matere, ki je bila uvedena v 1950-ih letih. Zakon o varstvu zaposlenih mater (ponovno objavljen leta 1979) zagotavlja nekatere omejitve ali popolno prepoved zaposlovanja nosečnic in doječih mater, upravičenost do nadaljnjih izplačil s strani delodajalca in povečano varstvo žensk pred odpuščanjem v obdobjih pred porodom in po njem. V skladu s Splošnim zakonom o socialnem zavarovanju so ženske v obdobju, v katerem jim ni dovoljeno delati, upravičene do tedenskih izplačil.

Belgija

Belgijski zakoni vključujejo vrsto ukrepov za varstvo nosečnic (ne smejo na primer opravljati določenih vrst dela, ki ogrožajo njihovo zdravje ali zdravje njihovega otroka), delavke med nosečnostjo ščitijo pred odpuščanjem, zagotavljajo porodniški dopust pred porodom in po njem itd.

Posebnost belgijskega sistema se nanaša na nadomestilo ob porodniškem dopustu. Za kritje tega so povišali in razširili prispevke delodajalcev za zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Od prvega dneva porodniškega dopusta nadomestila ne plačujejo neposredno delodajalci, ampak sistem zdravstvenega in invalidskega ali vzajemnega zavarovanja. Poleg zamisli o varstvu materinstva je prednost tega, da vsi delodajalci, ne glede na to, ali zaposlujejo ženske ali ne, prispevajo sredstva v sistem. To pomaga odpravljati eno od ovir za zaposlovanje žensk, ki je zakoreninjena v dejstvu, da so morali ta prispevek prej plačevati le delodajalci , ki so imeli zaposlene ženske v rodnem obdobju.

Bolgarija

15. poglavje Pravilnika o delu z naslovom »Posebno varstvo žensk« v svojih določilih od 306. do 313. člena ureja osnovne probleme, ki se nanašajo na delo žensk, kot so prepoved nekaterih vrst dela, ki se štejejo za škodljive za njihovo zdravje in materinstvo. Na osnovi tega besedila sta Ministrstvo za delo in socialno politiko in Ministrstvo za zdravje sprejela posebno uredbo (št. 7), ki točno opisuje, za katere dejavnosti se šteje, da spadajo v to kategorijo. Ženske so v skladu s Pravilnikom o delu in Uredbi o vzpodbujanju rojstev deležne tudi nekaterih posebnih ugodnosti – mesečnih otroških dodatkov, nadomestil za varstvo otrok, pavšalnih plačil za rojstvo otroka, nadomestil razlike v plači v primeru premestitve nosečnic na ustrezno delovno mesto, nadomestil za nosečnost in porod.

Finska

Prvi pod-odstavek 9. člena Zakona o enakosti žensk in moških navaja, da se posebno varstvo žensk zaradi nosečnosti ali poroda ne šteje za diskriminacijo. Enako vrsto zaščitnih določil lahko najdemo v Zakonu o pogodbah o zaposlitvi, na primer v 37. členu, ki preprečuje odpuščanje zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta. V takšnih primerih mora dokaze predložiti delodajalec. Še en primer je člen 34h, ki zaposlenim daje pravico, da se po porodniškem, očetovskem ali starševskem dopustu vrnejo na svoje prejšnje ali na podobno delovno mesto.

Francija

Leta 1993 je bil sprejet nov zakon, ki naj bi povečal zaščito, ki je priznana nosečnicam, tako da uvedel obrnjeno dokazno breme. V skladu z novim zakonom, ki velja od 27. januarja 1993, imajo nosečnice pravico do odsotnosti z dela, da opravijo obvezne zdravniške preglede, ne da bi imele zaradi tega znižano plačo. Nosečnice so zaščitene tudi, kar zadeva zaposlovanje, v tem pogledu, da delodajalci nosečnosti kandidatke ne smejo upoštevati kot razlog, da je ne bi zaposlili. V primeru spora je dolžnost delodajalcev, da pred sodišči podajo dokaze za utemeljitev svoje odločitve. Poleg tega zakonskega določila še veliko drugih kolektivnih pogodb predvideva prilagajanja delovnega časa in dopustov za noseče delavke.

Nemčija

Zakon o varstvu materinstva vsebuje posebna zaščitna določila glede zaposlovanja nosečnic, ne smejo na primer opravljati določenih vrst dela, ki ogrožajo njihovo zdravje ali zdravje njihovega otroka. Opravljanje zaposlitve je popolnoma prepovedano v prvih osmih tednih po porodu. To obdobje se v primeru poroda več otrok in prezgodnjega poroda podaljša na 12 tednov. Po zakonu iz leta 1997, ki dopolnjuje Zakon o varstvu materinstva, je v posameznih primerih predvideno tudi dodatno podaljšanje, ki ustreza obdobju, za katerega je bilo zaradi prezgodnjega poroda skrajšano obdobje varstva pred porodom. Če se mati vrne na delo, medtem ko še doji, ji mora biti za to omogočen prosti čas.

Grčija

Uredba št. 1302 iz leta 1983 je ratificirala Konvencijo MOD št. 103 o varstvu materinstva. Kar zadeva zasebni sektor, Nacionalna konvencija o delu iz leta 1993 predvideva podaljšanje starševskega dopusta s 15 na 16 tednov in skrajšanje delovnega časa za doječe ženske. Pri izvajanju Direktive 92/85/EEC predsedniški odlok predvideva premestitev nosečnic ali delavk, ki dojijo, z nočnega dela na dnevno delo. Prepovedano je odpustiti nosečnice ali doječe matere, nosečnice pa imajo pravico do posebnega dopusta za zdravniške preglede. Novi Pravilnik o javni upravi, ki je bil uveden z uredbo 2683/1999, med drugim predvideva skrajšanje delovnega časa za 2 uri dnevno za matere otrok med 2. in 4. letom starosti, podaljšanje porodniškega dopusta s 4 na 5 mesecev in 3 mesece dopusta za ženske, ki posvojijo otroka.

Irska

Zakon o varstvu materinstva iz leta 1994 zagotavlja varstvo vseh nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo. To uveljavlja tako, da jim daje določene pravice, ki med drugim vključujejo pravico do 14 zaporednih tednov porodniškega dopusta, pravico do največ 4 tednov dodatnega porodniškega dopusta, pravico do odsotnosti z dela brez zmanjšanja plače za udeležbo na predporodnih in poporodnih zdravstvenih pregledih ter pod določenimi pogoji pravico do zdravstvenega in varnostnega dopusta. Osemnajsti člen Zakona o varstvu materinstva določa, da mora biti v primeru, da na delovnem mestu obstaja tveganje za noseče delavke, delavke, ki so pred kratkim rodile, in doječe delavke, in se tega tveganja ne da odpraviti, delavki odobren zdravstveni in varnostni dopust z dela za tako dolgo, dokler obstajajo okoliščine, ki so povzročile dopust.

Poleg tega Zakon odpustitev delavke zgolj ali predvsem zaradi izvajanja katerekoli pravice, ki izhaja iz tega zakona, ali na podlagi vzrokov, povezanih z njeno nosečnostjo, porodom ali dojenjem, šteje za neupravičeno odpustitev v skladu z Zakonom o neupravičenem odpuščanju iz leta 1977.

Italija

Zakon o varstvu zaposlenih žensk med nosečnostjo in v prvih sedmih mesecih po porodu prepoveduje zaposlovanje žensk na napornih in nezdravih delovnih mestih in prepoveduje odpustitev nosečnice in matere do prvega otrokovega rojstnega dneva. Zakon priznava pravico do zajamčene zaposlitve, pravico do porodniškega dopusta, pravico do skrajšanja delovnega časa za 2 uri dnevno v prvem letu po porodu za potrebe dojenja, pa tudi pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni in pravico do dodatkov za materinstvo.

Zakon o enakem obravnavanju moških in žensk na delovnem mestu te ugodnosti razširja na delavke, ki so posvojile otroka ali ki so dobile pravico do skrbništva pred posvojitvijo, in nekatere od pravic razširja tudi na delavce. Tudi samozaposlene ženske in ženske v svobodnih poklicih so upravičene do dodatkov za materinstvo.

Portugalska

Zakonodaja (Zakon št. 142/99 o varstvu materinstva in očetovstva) predvideva zaščitne ukrepe za nosečnice, noseče delavke ščiti pred odpuščanjem in predpisuje porodniški dopust pred porodom in po njem, očetovski dopust, dopust ob posvojitvi otroka, pravico do dela s skrajšanim ali prilagojenim delovnim časom, pravico staršev do odsotnosti z dela zaradi negovanja bolnih otrok.

Nekatere od teh pravic so priznane na individualni osnovi in jih ni mogoče združiti, tako da predstavljajo ukrepe, ki spodbujajo resnično delitev družinskih obveznosti med ženskami in moškimi.

Noseče delavke, delavke, ki so pred kratkim rodile, in doječe delavke so zaščitene pred tveganji, ki bi lahko škodila njihovi varnosti in zdravju. Ženske so tudi oproščene nočnega dela za 122 dni pred porodom in po njem ter za trajanje enega leta po porodu, če še zmeraj dojijo.

Slovaška

V skladu z 38. členom ustave imajo ženske pravico do bolj obsežnega zdravstvenega varstva in do posebnih delovnih pogojev, v skladu z 41. členom pa so upravičene do posebnega obravnavanja, zaposlitvenih pogojev in delovnih pogojev. Ob rojstvu otroka so ženske upravičene do 28 tednov plačanega porodniškega dopusta (37 tednov ob istočasnem rojstvu 2 ali več otrok ali za matere samohranilke) in do dodatnega starševskega dopusta s finančno podporo za obdobje 3 let. Če je otrok prizadet, se starševski dopust podaljša do otrokovega 7. leta. Med nosečnostjo in nepretrgano nego otroka do 3 let starosti so starši (mati ali oče) zaščiteni pred odpuščanjem.

Španija

Obstajajo določeni ukrepi za spodbujanje enakih možnosti žensk in moških pri dostopu do zaposlitve in za vzpodbude podjetjem pri zaposlovanju žensk ob istočasnem varstvu materinstva.

Kraljevi odlok iz leta 1998 priznava pravico zaposlenih s skrajšanim delovnim časom do dodatkov za materinstvo, zakon iz leta 1998 pa ureja plačilo prispevkov socialnega zavarovanja za delovne pogodbe za določen čas pri zaposlovanju nezaposlenih oseb za nadomeščanje drugih zaposlenih, ki so na porodniškem dopustu, posvojiteljskem dopustu ali skrbniškem dopustu.

Da bi delodajalce podučili, da materinstva ne bi več šteli za oviro pri uspešnosti podjetja, so bili sprejeti ukrepi za spodbujanje pogodb za nadomeščanje zaposlenih, ki so odsotni zaradi nege in varstva otrok. Sprejeli so ukrep »izničenja stroškov«, katerega namen je, da so podjetja, ki zaposlujejo nadomestne osebe za delavke in delavce, ki so odsotni zaradi porodniškega ali posvojiteljskega dopusta, oproščena plačila deleža delodajalca pri prispevkih socialnega zavarovanja.

Švica

Zakon o zaposlovanju prepoveduje zaposlovanje žensk v prvih osmih tednih po porodu (2. odstavek 35. člena). Običajen dodatek k temu bi bilo zavarovanje materinstva za kritje izgube zaslužka, vendar pa Švica tega še zmeraj ni uvedla. Ustava že od leta 1945 predvideva nacionalni program varstva materinstva in do zdaj je bilo že več poskusov, da bi ga uvedli, vendar se do zdaj ni zgodilo še nič. Parlament je leta 1998 sprejel nov zakon, ki je vzpostavljal takšen program in ki je bil dan na referendum, vendar je bil zavrnjen. Zagotavljal bi štirinajst tednov plačanega porodniškega dopusta in enkratno podporo ob rojstvu otroka za družine z nizkimi dohodki.

Ženske so zaščitene pred odpuščanjem med nosečnostjo in v prvih šestnajstih tednih po  porodu (člen 336c Pravilnika o obveznostih).

Zakon o enakosti izrecno prepoveduje diskriminacijo zaposlenih žensk zaradi nosečnosti (1. odstavek 3. člena).

Vir: Končno poročilo strokovne skupine za posebne ukrepe za zagotavljanje enakosti žensk in moških