• Domov
  • Ukrepi z zavezujočimi učinki oziroma pozitivni ukrepi – pozitivna diskriminacija da ali ne

Ukrepi z zavezujočimi učinki oziroma pozitivni ukrepi so najstrožji med vsemi posebnimi ukrepi. Izrecno jih ne obravnava noben mednarodni pakt ali sporazum, tako da so pogosto v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in bi lahko – brez cilja, ki jih upravičuje – predstavljali diskriminacijo nasprotnega spola. Zato so dovoljeni le pod določenimi omejitvami, ki so ponavadi zakonsko določene. Uporabljajo se lahko v poklicnem življenju, pa tudi v izobraževanju. Zavezujoči učinki pomenijo, da se daje prednost kandidatki oziroma kandidatu slabše zastopanega spola, vendar pa je ta prednost lahko v različni meri avtomatična/zavezujoča/absolutna/zagotovljena. Osrednjo pozornost se včasih posveti sposobnosti, strokovnosti in poklicnim izkušnjam.

Za Direktivo o enakem obravnavanju velja, da ima nekaj omejitev, kar zadeva ukrepe z zavezujočimi učinki. Kljub temu pa to nujno ne vključuje usposabljanja in izobraževanja. Pozitivne ukrepe bi lahko razdelili na tri glavne skupine:

  • ukrepi, ki dajejo absolutno/avtomatično prednost prosilki oziroma prosilcu slabše zastopanega spola (ki izpolnjuje minimalne zahteve) ali katerega usposobljenost je enaka;
  • ukrepi, ki dajejo prednost, vendar ne avtomatično, prosilki oziroma prosilcu slabše zastopanega spola, ki izpolnjuje minimalne zahteve;
  • ukrepi, ki dajejo prednost, vendar ne avtomatično, prosilki oziroma prosilcu slabše zastopanega spola le v primeru, da so preostale kvalifikacije enake.

V poklicnem življenju ukrepi z zavezujočimi učinki pogosto vključujejo opredelitev ciljnega odstotnega deleža za slabše zastopani spol, kar zadeva delovna mesta. Zato so ti ukrepi pomembni pri imenovanjih in napredovanju. S pravnega stališča morajo načeloma imeti za cilj, da si prizadevajo za vzpodbujanje dejanske enakosti, in se jih ne sme izvajati brez pravega namena. Ti ukrepi so lahko dovoljeni z zakonom ali celo priporočeni, če gre za javnega delodajalca. Včasih vzbujajo pravne spore, saj je njihova združljivost z nacionalnimi ustavnimi pravicami in mednarodnimi obveznostmi težavno pravno vprašanje.

Nekatere nemške zvezne dežele so v svoje zakone vključile določila, ki pri imenovanju, nastavljanju na uradne funkcije ali napredovanju v okviru javnega sektorja dajejo prednost ženskam. Obseg odločanja po lastnem premisleku, ki ostaja oblastem, se razlikuje glede na naravo teh določil. Evropsko sodišče je izdalo veliko pomembnih razsodb, ki se dotikajo pravnih posledic takšnih ukrepov, še posebej, kar zadeva odstopanje, ki ga predvideva 2(4). člen Direktive o enakem obravnavanju (76/207/EEC). Kot posledica tega so v Nemčiji iz zakonodaje odpravili »ukrepe absolutne prednosti«.

 

Vir: Končno poročilo strokovne skupine za posebne ukrepe za zagotavljanje enakosti žensk in moških