• Domov
  • Zaključki primerjalne analize slovenske in norveške zakonodaje na področju vključevanja žensk v lokalno politiko

opennPri analizi in primerjavi norveške in slovenske zakonodaje je možno opaziti, da oba zakona o enakih možnostih, tako norveški kot slovenski, vsebujeta določila o zastopanosti spolov v odborih, telesih in delegacijah, ki jih imenujejo javna telesa. Pomembna razlika obstaja že v imenu zakona, saj se norveški zakon imenuje zakon o enakosti spolov, medtem ko slovenski zakon še vedno aplicira binarnost in naslavlja enake možnosti moških in žensk, kar pomeni, da spregleda širino in kompleksnost vprašanja spola. Slovenski zakon o enakih možnostih žensk in moških zastopanosti spolov v odborih javnih teles ne določa tako neposredno kot norveški zakon. Norveški zakon o enakih možnostih kot tudi zakon o lokalni samoupravi imata glede tega zelo jasna določila (glej poglavje Zakonodaja s področja lokalnih volitev oz Zakon o lokalni samoupravi na Norveškem).

Poleg volilne zakonodaje (vpeljava volilnih kvot) igrajo pomembno vlogo pri kandidiranju in izvolitvi obeh spolov na politične funkcije tudi strankarska pravila. Stranke so nasploh gatekeeperji demokracije in v tem smislu strankarske politike in demokratične ureditve predstavljajo pomemben strukturni moment ovire ali podpore za vstopanje žensk v lokalno politiko. Norveška izkušnja kaže, da je treba stranke spodbujati/nagrajevati glede na dosežen rezultat. Pomembno je, da obstajajo na strankarskem nivoju in v zakonodaji mehanizmi, ki bodo stranke spodbujali glede na število izvoljenih strankarskih kandidatk (torej glede na rezultat), ne pa glede na število žensk, ki jih postavijo na kandidatne liste.

Naslednji element, ki je pomemben pri izvolitvi kandidatk poleg strankarskih ureditev in kvot v volilni zakonodaji, je sam volilni sistem. Na lokalnem nivoju namreč v Sloveniji beležimo nek trend, ki je odvisen od uporabe večinskega sistema v majhnih občinah (z manj kot 12 člani občinskega sveta). Glede na uporabo dveh volilnih sistemov, ki veljata na lokalnih volitvah (proporcionalnega in večinskega), se pri občinah z manj kot 12 občinskimi svetniki v občinskem svetu volitve izvajajo po večinskem sistemu. Praksa v Sloveniji in drugod kaže, da je izvoljivost za ženske manjša v občinah z nižjim številom svetniških mest. V večinskem volilnem sistemu je večje število volilnih enot, kjer se volijo praviloma 1 do 3 mandati. Pri kandidiranju 1 do 3 kandidatk in kandidatov je nemogoče zagotoviti uravnoteženost spolov oz. spolno kvoto, kar posledično pomeni izvolitev manjšega števila žensk. Za večinski volilni sistem ne veljajo nobeni ukrepi za več žensk v občinskem svetu, zato je treba predlagati ukrep, ki bo vsaj posredno zagotavljal izvolitev večjega števila žensk kot do sedaj.

Število volilnih enot pomembno vpliva tudi na izvolitev žensk v občinah, kjer se občinski svet voli po proporcionalnem volilnem sistemu. Zakon predpisuje, da nobena volilna enota ne sme imeti manj kot 5 mandatov. V primeru, ko je le 5 mandatov, obstaja možnost oz. verjetnost, da je na kandidatni listi le 1 ženska in toliko manjša možnost, da je ženska izvoljena. Tako v kar 3 občinah ni bila nobena ženska izvoljena v občinski svet.

logo norway grants sluzba vlade rs za razvoj