• Domov
  • Izjava za javnost z 10. seje Predsedstva SOS

Krško, 19.4.2016  – v prostorih občine Krško je potekala 10. Seja predsedstva SOS. Županje in župani so obravnavali predlog Zakona o javnih financah,  izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb  davčne blagajne ter pogrebno in pokopališko dejavnost.

Seje predsedstva so se poleg županj in županov Predsedstva SOS udeležile tudi predstavnice Ministrstva za finance iz direktorata za javno računovodstvo Marija Arnuš, Brigita Repar in Marija Janc, ki so predstavile novosti predloga Zakona o javnih financah(ZJF).  V Skupnosti občin Slovenije so predlog zakona kot nerazumno centralističen. Takšna bistvena sprememba bo vplivala na delovanje in ureditev financiranja celotnega javnega sektorja na lokalni ravni, na vse javne subjekte ne le na občine. Ugotavljajo, da ureditev, ki jo uvaja ta predlog ZJF občinam zmanjšuje finančno avtonomijo in povečuje centralizacijo javnofinančnega upravljanja ter uvaja preobsežno administriranje, katerega končni efekt je centralistično upravljanje javnih financ. Opozorili so tudi, da bi občine morale na podlagi predloga zakona spremeniti svoje finančno delovanje, kar pomeni tudi novo tehnično podporo, dodatne stroške in čas, med tem ko Ministrstvo za finance finančnega učinka na občinske proračune ponovno ni ocenilo.

Mag. Tilen Smolnikar je predstavil novosti na področju energetske prenove javnih stavb. Slovenija se je v okviru strateškega izvedbenega dokumenta Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 zavezala, da bo v okviru prednostnih naložb podprla projekte energetske prenov stavb javnega sektorja, ki se bodo izvajali v okviru energetskega pogodbeništva (ESCO), kot nove oblike izvajanja in financiranja energetskih prenov stavb. Razpis za občinske javne stavbe bo objavljen v mesecu maju, eden izmed pogojev za prijavo pa bo pravnomočna izbira izvajalca.

Županje in župani so obravnavali tudi problematiko davčnih blagajn pri društvih, ki so vezana k uporabi davčne blagajne pri tistih dejavnosti, ki imajo ekonomsko vsebino, tudi kadar gre le za članarino. Poudarili so, da zakonodaja povzroča težave predvsem manjšim društvom, saj se je izkazal nakup ustrezne davčne blagajne zanje za precejšno finančno breme, nesmiselno pa je tudi, da morajo izdajati račune za vsako predstavo, koncert ali dogodek, za katerega je potrebna finančna participacija obiskovalcev. Tako so zbrani župani že napovedali, da bodo na resornem ministrstvu zahtevali nasprotovanje temu ukrepu.

Vlada RS je 31. marca 2016 sprejela predlog Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPD) in ga poslala v Državni zbor RS. Predlog zakona je Državni zbor objavil 4. aprila 2016 ter pozval občine k oddaji mnenj do 4. maja. Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je poudarilo, da je treba postaviti v ospredje zadovoljevanje potreb posameznikov, ko se srečajo z izgubo svojca, in poudariti javni interes pred interesi in lobiji zasebnikov, vsem občanom pa zagotavljati pietetno službo, ki bo delovala za dobro občana in ne po načelu dobička. Gre za posebej delikatno področje, ki je v splošnem javnem interesu, saj se zahteva nemoteno zagotavljanje človekovih ustavnih pravic, predvsem dostojanstva in pietete do umrlih in svojcev. Javni interes mora biti postavljen pred interesom po dobičku, zato dejavnosti ni moč prosto prepustiti trgu. Poleg tega pa ocena finančnega vpliva zakonodajne spremembe ne upošteva neurejenega lastništva zemljišč in objektov pokopališč. Občine bodo morale pokopališka zemljišča, ki so v zasebni lasti odkupiti (veliko primerov je, ko je lastnik pokopališč RKC, ki zemljišč velikokrat niti noče prodajati), stroški občinam pa bodo nastali tudi s sodnimi procesi ipd. V Skupnosti občin Slovenije tako ocenjujejo, da bi stroški občin samo z urejanjem lastništva pokopališč ob sprejemu tega zakona presegli 5,000.000 evrov, kar je ob zavezi Vlade Republike Slovenije, da občinam zmanjšuje stroške, nesprejemljivo.


Nazadnje posodobljeno: