• Domov
  • Odpiranje podatkov v javnem sektorju

Minister_nagovor-odprti_podatki_450_15062016V organizaciji Transparency International Slovenia in s podporo Ministrstva za javno upravo v je sredo, 15. junija 2016, potekala predstavitev praktičnih primerov ponovne uporabe podatkov javne in državne uprave za boljše upravljanje Republike Slovenije. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki SOS.

Dogodka se je z uvodnim nagovorom udeležil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, prav tako je zbrane ob začetku nagovoril Vid Doria s Transparency International Slovenia.

Kot je dejal minister Koprivnikar, so odprti podatki nepogrešljivo orodje za zagotavljanje transparentne in odprte javne uprave, ki obenem omogočajo bolj aktivno vključevanje v spremembe zakonodaje in argumentirano javno razpravo. Poudaril je, da se z njihovo uporabo zmanjšujejo korupcijska tveganja, zato je še posebej izpostavil zavzemanje za to, da je treba dati javne podatke na voljo v največji možni meri, kadar zaščita osebnih, poslovnih ali državnih interesov ni sporna. “Takšni podatki bi morali postati javno dobro,” je menil minister. Menil je, da je pomembno tudi urejanje omenjenih podatkov, saj obdelava in analiza le-teh pomeni, da podatki dobijo uporabno vrednost za končnega uporabnika in nesporno vplivajo na izboljšave v javnih sistemih.

Mag. Renata Zatler, MJU, je predstavila novosti novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja-ZDIJZ-E in nove Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, katerih določbe so se pričele uporabljati 8. maja 2016. Prestavila je bistvo sprememb, ki so posledica implementacije Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (odpiranje podatkov javnega sektorja, novi zavezanci za ponovno uporabo):

  1. Uveljavitev enotnega stroškovnika materialnih stroškov (brez stroškov dela) – 8. maja 2016 prenehajo veljati »posebni« stroškovniki organov.
  2. Cena podatkov za ponovno uporabo se praviloma ne zaračuna (razvoj v smeri »open data«. Možnost zaračunavanja mejnih stroškov. Mejni stroški so materialni stroški.
  3. Krepitev proaktivne transparentnosti organov (javni razpisi, javna sredstva – dodatno izplačila na podlagi avtorskih pogodb fizičnim osebam);
  4. Katalog IJZ – dopolnitev – zbirke podatkov (metapodatki do konca leta 2016), prekršek, če se ne ažurira
  5. Enotna nacionalna točka za odprte podatke (»open data« portal)
  6. Novi zavezanci za ponovno uporabo – arhivi, muzeji in knjižnice (posebnosti)

Več o tem na tej povezavi.

Na dogodku sta bili predstavljeni tudi dve analizi oziroma praktična primera ponovne uporabe podatkov, in sicer vizualizacije projektov financiranih iz državnega proračuna v 2015 in vizualizacija občinskih proračunov za leto 2015, kjer se prikazuje razrez porabljenih sredstev po standardiziranih proračunskih postavkah. »Omenjeni vizualni predstavitvi omogočata vsakemu posamezniku raziskovanje in ugotavljanje zakaj, kako in kdaj so namenjena proračunska sredstva in ali so res namensko porabljena. Namen vizualizacij ponovne uporabe je predvsem odpiranje podatkov in večja stopnja transparentnosti javne in državne uprave, le to pa omogoča odpiranje novih in bolj poglobljenih vprašanj medijev in civilne družbe, ki morajo kot varuhi javnega interesa izvajati funkcijo nadzora nad odločevalci na vseh ravneh« pravi generalni sekretar Transparency international Slovenija Vid Doria.

V popoldanskem delu je sledila predstavitev platforme Integrity Watch in nato predstavitve, ki bodo prikazale učinke odprtih podatkov in izpostavile, kako velik je pomen teh podatkov in izdelkov, ki so narejeni na njihovi osnovi, pri razvoju celotne družbe.

Več o dogodku