• Domov
  • 13. Seja Predsedstva SOS z Ministrico za okolje in prostor

dsc_9961Medvode, 30.11.2016 – v prostorih športne dvorane Občine Medvode je potekala 13. seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki je bila posvečena novi prostorski in gradbeni zakonodaji, obravnavi tematike pametnih skupnosti in stališčem občin do lekarniške dejavnosti. Seje se je poleg županj in županov udeležila tudi ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen s sodelavci.

Osrednja tema srečanja je bila nova prostorska in gradbena zakonodaja. V vladno proceduro so bili namreč vloženi predlogi Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Predlogi zakonov predhodno niso bili usklajeni s stališči občin, kljub temu, da gre za materijo in vsebine, ki se nanašajo na nova področja oziroma postopke, ki bodo ob uveljavitvi predpisov za občine prinesli nove organizacijske in finančne posledice.

Ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen je poudarila, da je namen nove prostorske zakonodaje skrajšanje postopkov, predvsem za pridobitev gradbenega dovoljenja in sprejemanje prostorskih aktov. Povedala je tudi, da se zavedajo obsežnosti zakonodaje, zato bodo na resornem ministrstvu, ne glede na enomesečni že zaključen rok javne razprave, pripravljeni upoštevati pripombe še vse do marca 2017, tudi zaradi izjemo velikega števila prejetih pripomb, ki si deloma med seboj nasprotujejo. Ministrica je izpostavila, da se zaveda dolgotrajnih in zapletenih postopkov sprejemanja prostorskih aktov na občinski ravni, včasih zapletenih tudi do te mere, da investitor v vmesnem času poišče novo lokacijo v drugi državi. Ne glede na to je poudarila, da ima velika večina občin prostorske akte že sprejete ali so v sprejemanju, nova prostorska zakonodaja pa nanje ne bo vplivala. Ministrica je županje in župane spodbudila še k skupnem koriščenju strokovnega kadra na področju prostora po vzoru Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja in uporabi možnosti regionalnih prostorskih načrtov.

Izidor Jerala, strokovnjak na področju prostora na MO Novo mesto, je predstavil stališča strokovnih služb občin, oblikovana v okviru komisije za prostor pri SOS in potrjena s strani Predsedstva SOS, ki jih je v pisni obliki prejelo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Poudaril je, da si Skupnost občin Slovenije že od 2009 prizadeva za izboljšanje zakonodaje na področju prostora tako, da je v praksi izvedljiva v razumnem času, pri čemer je izvajanje v javno korist ključno vodilo. Navkljub opozarjanjem pa po mnenju SOS nov predlog ponovno ne poenostavlja postopka sprejema in spreminjanja prostorskih aktov, sploh za manjše spremembe oz. popravke manjših napak. Sprejemanje prostorskih aktov je izvirna pristojnost občin, zato bi morala država s svojo pristojnostjo posegati le pri bistvenih nalogah pri normiranju posegov v prostor. Prav tako ponovno ni določen molk organa pri izdajanju smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora. Nerazumno dolgi roki za pridobivanje le-teh namreč upočasnjujejo, zavirajo in onemogočajo sprejem aktov v razumnih rokih.

Eden izmed največjih težav za občine se pojavlja na področju komunalnega prispevka. Posebej problematičen je predlog, po katerem za pridobitev gradbenega dovoljenja več ne bi bilo potrebno pridobiti potrdila o plačilu komunalnega prispevka pred izdajo dovoljenja za gradnjo. Skupnost občin Slovenije vztraja, da je potrdilo o plačilu komunalnega prispevka nujno potrebno pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo.
Komunalni prispevek, ki je bil pomembno izboljšan z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (ZureP-1) je izjemno pomemben instrument racionalne urbanizacije in s tem instrument trajnostne in smotrne rabe prostora. Načelo doslednega povračila dejanskih stroškov komunalne opreme v določenem prostorskem območju bi moralo postati eno izmed ključnih načel in ključna javna korist, ki naj jo določi novi Zakon o urejanju prostora (ZureP-2). Zato je Skupnost občin Slovenije predlagala, da z novim zakonom postane zavezanec za odmero komunalnega prispevka lastnik zemljišča in ne več investitor. Predlog ZureP-2 predlagane rešitve v 282. členu ni povzel, uvaja pa z 285. členom Akontacijo komunalnega prispevka, ki daje občinam možnosti odmerjanja komunalnega prispevka lastnikom urejenih zazidljivih zemljišč. Ker so s tem podane podlage za bistveno izboljšanje učinkovitosti odmerjanja komunalnega prispevka smo pričakovali predlog izboljšave meril in kriterijev za odmero in odpravo vrste tehničnih vprašanj, ki so se od leta 2003 dalje nakopičile v posamičnih primerih odmerjanja. Odprto je vprašanje ustreznejšega določanja različnih obračunskih območij za različne vrste komunalne opreme, vprašanje delitve primarne in sekundarne infrastrukture. Zato pričakujemo, da bo v nadaljnji fazi usklajevanj ZureP-2 poglavje in sistem komunalnega prispevka bistveno izboljšan.

Prav tako se pojavljajo nejasnosti na področju nadzora, ki jih je predstavila Irena Karčnik, vodja strokovne Komisije SOS za občinsko inšpekcijsko službo. Glede na večje število nerešenih zadev v Skupnosti občin Slovenije menimo, da je potrebno najti rešitve za ureditev nadzora nad gradnjami enostavnih objektov, vendar rešitve v Gradbenem zakonu niso primerne, saj gre za prenos nalog na občinske službe brez zagotovitve sredstev za prenesene naloge in dvotirnost nadzora. Ne le, da se za delo občinskih inšpektorjev ne predvideva dodatnega kadra, občine bi naj izvajale dodatne naloge z obstoječim kadrom, pač pa se tudi pričakuje, da se bodo občinske nadzorne službe financirale s prilivi iz naslova izrečenih glob na podlagi novega zakona. Namen glob pa ni financiranje dela inšpektorjev, kot tudi namen inšpekcije ni izrekanje glob, temveč vzpostavitev reda, usmerjanje in opozarjanje pri kršitvah. Stališče Skupnosti občin Slovenije je, da gre za neskladje z določbami Ustave Republike Slovenije, z Zakonom o lokalni samoupravi in Evropsko listino o lokalni samoupravi, zato takšnih določil nove zakonodaje ni pripravljena sprejeti.
Županje in župani so ob zaključku pogovora z ministrico omenili še postopke za vzpostavitev davka na nepremičnine v navezavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Davek na nepremičnine naj bi namreč enotno urejal obdavčitev nepremičnin in tako onemogočil spodbujanje izvajanja zemljiške politike posamezne občine, zato so županje in župani sprejeli sklep, da je nujno potrebna vzporedna vzpostavitev urbane takse, skozi katero bodo imele občine ob uveljavitvi zakona možnost, da izvajajo svojo zemljiško politiko.

Občine stojijo pred številnimi izzivi, ki jih digitalna revolucija prinaša v vsakdanje življenje in prehod v pametne skupnosti jim nudi priložnost, da prevzamejo v svoje roke usmerjanje razvoja trga in novih finančnih mehanizmov. Zato se je Skupnost občin Slovenije povezala s pospeševalnikom za pametne skupnosti v alpski, podonavski, sredozemski in balkanski regiji Flapax in tudi uradno podprla podpis namere o sodelovanju v prihodnje. V okviru sodelovanja se bo oblikovala projektna skupina za prepoznavanje možnosti skupnih projektov za lokalne skupnosti, ki bodo pospeševali razvoj pametnih mesti, občin in skupnosti v Republiki Sloveniji, kar vključuje tudi skupni nastop na razpisih za pridobivanje sredstev. Prav tako pa sta se tako Skupnost občin Slovenije kot pospeševalnik FLAPAX zavezala za povezovanje s podjetji in združenji, nevladnimi organizacijami ter državnimi subjekti, ki jih smatrajo za potrebne pri uspešni realizaciji premika v smeri pametnih mest in skupnosti.

Župan občine Ajdovščina, Tadej Beočanin je predstavil zaključke analize razvojnih priložnosti lekarniške dejavnosti, v sklopu katere je opravil anketo med županjami in župani slovenskih občin, sodelovalo jih je kar 76. Raziskava je pokazala, da je po mnenju občin stanje lekarniške dejavnosti v Sloveniji na zelo visokem strokovnem in organizacijskem nivoju. Raziskava ni pokazala pomembnih težav, s katerimi bi se občine soočale na področju lekarniške dejavnosti, zaznala pa je manjše težave, povezane z dostopnostjo do lekarniških storitev na manj poseljenih območjih.
Občine so v sklopu raziskave prepoznale številne razvojne priložnosti lekarniške dejavnosti. Najbolj podpirajo uvajanje farmacevtskih kognitivnih storitev s podporo sistema financiranja javnega zdravstva, večanje dostopnosti do lekarniške dejavnosti in krepitev tržnega dela dejavnosti javnih lekarniških zavodov. Ključna izziva za pospešen razvoj lekarniške dejavnosti v bodoče sta boljše sodelovanje občin in izvajalcev lekarniške dejavnosti ter zagotavljanje stabilnega sistema financiranja novih lekarniških storitev.

Fotogalerija