• Domov
  • Razvojni izzivi občin: s fiskalno decentralizacijo in večjimi pristojnostmi občin do še boljšega gospodarskega razvoja

Ljubljana, 29.11.2017 – v organizaciji Skupnosti občin Slovenije je potekal posvet Razvojni izzivi občin: pristojnosti, izzivi in priložnosti občin pri spodbujanju razvoja gospodarstva, na katerem so razpravljali priznani strokovnjaki, predstavniki raziskovalnih institucij, države in občin o tem, kakšne so meje pristojnosti občin, kaj občine počnejo in/ali kaj bi počele na področju spodbujanja razvoja gospodarstva, kdaj in kako se smejo vključiti v ohranjanje obstoječih podjetij in delovnih mest, kakšne pristojnosti imajo sedaj, kakšne bi lahko imele na tem področju v prihodnje ter kakšne so dosedanje izkušnje občin na tem področju.

Dr. Jože P. Damijan je uvodoma izpostavil, da je vloga občin za boljši regionalni razvoj gospodarstva izjemno pomembna, da pa je potrebna večja finančna avtonomija lokalnih skupnosti, za kar je potrebna sprememba sistema financiranja občin. Predlagal je španski model, po katerem polovica zbrane dohodnine ostane na regionalni ravni, podobno je mogoče pri davku na dobiček in DDV, kar daje možnost privlačnosti za priseljevanje oziroma naložbe z uravnavanjem davčnih stopenj, s fleksibilnostjo taks in dajatev na zemljišča. Večja lastna sredstva lokalnih skupnosti pomenijo sredstva za razvoj, možnost sofinanciranja naložb in večjih projektov, kar ponovno pomeni večjo privlačnost lokalnih skupnosti za dodatna delovna mesta in razvoj gospodarstva. Poudaril je tudi, da je za takšno razvojno funkcijo potrebno preveriti ali na nekem področju obstajajo realne kapacitete (ustrezno izobraženih) delovno aktivnih ljudi. Kako je možno videti tudi na španskem primeru ureditve, obstajajo tudi slabosti, saj je potreben nadzor, pride lahko do velike davčne konkurence in zmanjšane nacionalne kohezije in do porasti dezintegracijskih teženj.

Da so investicije v infrastrukturo zelo pomembne, vendar so učinki na razvoj regije zanemarljivi, če v regiji ni ustreznih človeških in inovacijskih potencialov, je poudaril dr. Damjan Kavaš. Za uspešno investicijsko okolje je torej pomemben faktor infrastruktura (učinki so vidni v treh letih), vendar tudi ustrezno izobraženo prebivalstvo in investicije v raziskave in razvoj, ne glede na to, kateri sektor investira (zasebni ali javni). Torej za uspešno privabljanje investicij angažma občin ni dovolj, sodelovati mora tudi država, izobraževalne institucije in raziskovalci. Prav zato bi morale biti oblikovane takšne nacionalne politike, ki nastanejo v sodelovanju z nosilci lokalnega razvoja.

Tudi dr. Janez Nared je izpostavil, da se potrebe po povezovanju jasno kažejo tudi zato, ker v Sloveniji zaznavamo vrzeli v zakonodaji, zaradi deljenih pristojnosti med različnimi institucijami, ker izzivi pogosto presegajo administrativne meje in sodelovanje več odločevalcev, deležnikov in prebivalcev. Prav zato je ključnega pomena strateško, celostno in dolgoročno načrtovanje razvoja, vključujoč zgornje faktorje.

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka MGRT, je predstavila cilje in pričakovanja v skladu s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021, ki si je zastavila ambiciozne cilje. Med drugim slednja pričakuje dvig prilivov iz naslova potovanj 3,7 do 4 milijarde evrov do leta 2021. Po mnenju predstavnice Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je ključnega pomena za doseganje tega cilja sodelovanje v najširšem smislu, nova turistična infrastruktura, novi inovativni turistični produkti, strokovni kadri in prostor, z naravni in kulturni viri. V ta namen država že izvaja ali načrtuje objave razpisov, ki se osredotočajo na razvoj zgoraj omenjenih segmentov.

Tadej Slapnik iz Kabineta predsednika Vlade RS se je v svojem nagovoru osredotočil na pomen ustvarjanja delovnih mest z dodano vrednostjo, ki si jih prebivalke in prebivalci Slovenije želimo. Za to je potreben proces prehoda v zeleno gospodarstvo. Ta predstavlja priložnost za razvoj novih (zelenih) tehnologij, odpiranje novih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri in promocijo in razvoj slovenskega znanja. Vlogo občin pri prehodu v drugačno shemo delovanja vidi predvsem skozi omogočanje primerne infrastrukture ter kot vzor delovanja v smislu krožnega gospodarstva.

Mag. Rajko Puš iz Ministrstva za finance je predstavil stališče resornega ministrstva in zakonodajne podlage glede pristojnosti občin za gospodarski razvoj. Poudaril je, da lokalne skupnosti lahko praviloma izvajajo gospodarske dejavnosti, ki jih na trgu ni mogoče ali se ne bi izvajale ter ustvarjajo pogoje (prostorske, infrastrukturne, kadrovske,…) za tržne dejavnosti. Le v teh okvirih je možno pridobivanje kapitalskih naložb lokalnih skupnosti v drugih pravnih osebah (torej izven segmenta lokalnih gospodarskih javnih služb), če ima lokalna skupnost v ta namen zagotovljena finančna sredstva in je izkazan javni interes občine.

Dr. Boštjan Brezovnik, predstavnik Inštituta za lokalno samoupravo, kjer že več kot desetletje pripravljajo Katalog pristojnosti občin je izpostavil, da iz pregleda nalog lokalnih skupnosti izhajajo praktično nične neposredne pristojnosti občin na področju gospodarskega razvoja. Poudaril je, da je vloga občin v Sloveniji izrazito omejujoča ter, da mednarodne raziskave kažejo izrazito majhno decentralizacijo, tudi fiskalno. De facto to pomeni malo proračunskih sredstev za občine, z malo sredstvi pa ni mogoče zagotoviti velikih vlaganj. Skoraj tretjina občin nima sprejetih prostorsko urejenih aktov, ker je naloga, ki jo je zadala država lokalnim skupnostim v predvidenem roku bila preobsežna in zakonodaja preveč restriktivna. V zakonodaji tudi ni opredeljenega javnega interesa za gospodarski razvoj občin. Alternativo so bile lokalne skupnosti primorane poiskati v javno-zasebnem partnerstvu, do katerega je dr. Brezovnik kritičen, ker je namenjen zgolj izgradnji javne infrastrukture, ki bi jo namenili izvajanju gospodarske dejavnosti. Zakonodaja ne omogoča, da bi se občina vključila z deležem v investicijo gospodarske družbe, pa čeprav je ohranitev delovnih mest legitimni interes javnosti. Občina ne more dodeliti stavbne pravice brezplačno, če ni v javnem interesu lokalne skupnosti, v zakonodaji pa ni definirano kaj je javni interes, zato to določilo zakona v praksi ni uporabno. Prav tako poudarja, da je potrebno odpraviti tudi administrativne ovire za investitorje, saj je postopek nepregleden in časovno prezahteven. Vse to so zakonodajni ali sistemski popravki, ki so po mnenju dr. Brezovnika potrebni, če želimo zagotoviti gospodarski razvoj lokalnih skupnosti.

Mag. Mojca Planinšek, druga namestnica predsednika Računskega sodišča RS, je obrazložila mnenje o javno-finančnem vprašanju. Iz tega izhaja, da je pri opravljanju povsem tržnih dejavnosti vloga občin predvsem v ustvarjanju pogojev za izvajanje te dejavnosti, ne pa v izvajanju samem. Z zakonodajo so omejene na izvajanje dejavnosti splošnega gospodarskega pomena, torej na izvajanje javne službe. Kar zadeva kapitalske naložbe lokalnih skupnosti je izpostavila, da mora občina javni interes ugotoviti na podlagi obstoječega predpisa in ne, ker javnost nekaj zaznava kot javni interes.

Razpoložljivost in cenovna dostopnost stavbnih zemljišč je po mnenju Andreja Časa, župana MO Slovenj Gradec, ena izmen bistvenih osnov za omogočanje gospodarskega razvoja v občinah. Na primeru dobre prakse v mestni občini Slovenj Gradec je prikazal možnost smotrnega koriščenja degradiranih območij, namesto spremembe namembnosti kakovostnih, kmetijskih površin. Mestna občina je namreč odkupila degradirano območje in ga revitalizirala, da bi bilo pripravljeno na odprodajo investitorjem. Gospodarske družbe so se dobro odzvale in pristopile k nakupu zemljišč, občina pa si je povrnila zgolj vložek iz javnih sredstev. V mestni občini Slovenj Gradec primer štejejo kot dobro naložbo v razvoj gospodarstva, saj so na tak način omogočili nastanek 100 delovnih mest.

Gregor Macedoni, župan MO Novo mesto je predstavil dobre prakse mestne občine, ki je letos objavila razpis za subvencijo obrestne mere za tista podjetja, ki bodo/so investirala v tekočem letu z namenom njihove finančne razbremenitve. Mestna občina je vsa razpoložljiva sredstva tudi dodelila. Prav tako je mestna občina aktivna na področju vlaganja v nepremičnine. Predstavil je zadnji primer, ko je MO Novo mesto od slabe banke odkupila objekt, ki je bil pred leti že v njeni lasti in je bil prodan s strani lokalne skupnosti na trg za več milijonov evrov, vendar je gospodarski subjekt, ki jo je odkupil propadel. Nato ga je mestna občina odkupila za le 300.000 € in ga sama ponovno prodala z nekaj dobička na javni dražbi, na nepremičnini pa se bo znova začela izvajati gospodarska dejavnost. Poudaril je tudi, da je podporno okolje za razvoj gospodarstva zelo pomembno, po njegovem mnenju je potrebno preseči predvsem problem izobraževalne centralizacije in z rokov roki z gospodarstvom doseči izobraževalne smeri, ki bodo izoblikovale potreben kader.

Za mag. Olgo Karba, županjo občine Ljutomer je za zagotovitev gospodarskega razvoja nujno tesno sodelovanje z gospodarstvom. Tako je oblikovala obrtno-podjetniški svet kot posvetovalni organ županje, s katerim že predhodno obravnava načrtovane politike razvoja gospodarstva na lokalni ravni. V krogu posvetovalnega telesa so ugotovili potrebo za znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in hitro odzivnost pri pripravi podlag za nove investicije. Na osnovi teh ukrepov in ugotovljenih potreb gospodarstva so se pričela nova vlaganja v poslovno cono, kjer so zemljišča ponudili po ugodni ceni in z znižanim komunalnim prispevkom. V občini Ljutomer so prisluhnili tudi pobudi podjetnikov in omogočili plačilo komunalnega prispevka na štiriindvajset obrokov. Občina je tudi soustanoviteljica Pomurskega tehnološkega parka Murska Sobota in zasedenost kapacitet spodbuja tudi skozi razpise nepovratnih sredstev mladim podjetjem in obrtnikom.

Dr. Marko Soršak, župan Občine Hoče – Slivnica je predstavil primer Magna Steyr, ki je temelje za investicijo položila 17. oktobra tega leta. Poudaril je, da je zaradi državne podpore investiciji bil občinski prostorski načrt sprejet v 173 dneh, ne da bi se preskočilo kakšen korak v samem postopku, saj so nosilci urejanja prostora delovali usklajeno in po hitrem postopku. Povedal je tudi, da so skupaj z investitorjem organizirali predstavitev podjetja, t.i. Lex Magna in občinskega prostorskega načrta brez prisotnosti medijev, nekoliko kasneje pa je bil organiziran ogled lakirnice v Avstriji, katerega so se udeležili predstavniki okoljevarstvenih organizacij. Ob zaključku je izpostavil še, da se vodstvo občine zaveda nezaupanja javnosti zaradi specifične načrtovane dejavnosti podjetja, zato je občina v proračunu za prihodnje leto zagotovila finančna sredstva za lasten, torej dodatni okoljski monitoring.


Nazadnje posodobljeno: