• Domov
  • 20. seja Predsedstva SOS – vodstvo organizacije prevzel Branko Ledinek, župan občine Rače-Fram

Rače-Fram, 23.1.2018 – v prostorih občine Rače-Fram je župan občine, Branko Ledinek, prevzel vodenje največje reprezentativne asociacije občin. S tem je predsedovanje Skupnosti občin Slovenijo prešlo iz rok župana Bojana Kontiča, izvoljenega predstavnika sekcije mestnih občin, v roke predstavnika sekcije ostalih občin.

Županje in župani so na seji obravnavali analizo plač v javnem sektorju za leto 2016, ki jo je predstavil mag. Igor Kotnik, predstavnik Ministrstva za javno upravo. Primerjalno analizo sistema financiranja občinskih nalog, je predstavil dr. Boštjan Brezovnik, direktor Inštituta za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor. S strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) sta dr. Boro Štrumbelj in Mojca Pečnik Ternovšek iz Direktorata za šport predstavila predlog dopolnitve Zakona o športu. Županje in župani so sprejeli tudi zavezništvo za kohezijo #CohesionAlliance za močno kohezijsko politiko EU po letu 2020.

Dr. Boro Štrumbelj in Mojca Pečnik Ternovšek iz Direktorata za šport (MIZŠ) sta predstavila predlog dopolnitve Zakona o športu. Ta uvaja obveznost plačila prispevka za storitve v potniškem in poštnem prometu. Iz zbranih prispevkov se bi naj organiziralo brezplačne športne in gibalne počitniške programe za otroke iz socialno ogroženih družin in omogočila dvojna kariera športnikom s sofinanciranjem izobraževanja in štipendij. Prav tako predlog sprememb zakona določa, da država in lokalne skupnosti skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez enkrat letno organizirajo Teden športa v katerem se izvedejo aktivnosti v katere se lahko vključijo vsi prebivalci Republike Slovenije. Županje in župani predlogu niso nasprotovali.

Mag. Igor Kotnik, predstavnik Ministrstva za javno upravo je predstavil Analizo plač v javnem sektorju za leto 2016 in poudaril, da je večina varčevalnih ukrepov (npr. napredovanja) bilo sproščenih leta 2015, plačila so se prenesla v leto 2016, zato se je povečala bruto masa plač v celotnem javnem sektorju za več kot 5,4 %. Prav tako se je v letu 2016 povečalo število zaposlenih v javnem sektorju za 1,6 %, predvsem v sektorju šolstva in predšolske vzgoje, kulture in socialnega varstva. Občinam so se sredstva za bruto plače povečala za 4,35 odstotka, kar zajema tudi plačila za delovna mesta javnih del. Sredstva za bruto plače posrednih uporabnikov proračuna so se povečala za 5,32 odstotka, zaposlenost pa se je povečala za slaba 2 odstotka.

Županje in župani so izpostavili, da je v sklopu pogajanj za povprečnino z vladnimi pogajalci bilo večkrat poudarjeno, da soglasja lokalnih skupnosti za dvig plač v javnem sektorju ne bo, vse dokler država za te namene ne bo zagotovila dodatnih sredstev občinam skozi povprečnino. Dejstvo namreč je, da je državna raven predvsem skozi nenehno višanje normativov (npr. v vrtcih) in zakonodajo, ki nalaga dodatne naloge občinam, povzročila zvečane potrebe po zaposlitvah. Iz tega razloga je potrebno zagotoviti večjo maso sredstev za plače. Na podlagi sproščanja napredovanj in odprave anomalij rase potreba po dodatnem financiranju tudi na občinskem nivoju, sredstva v te namene pa bi občinam morala zagotoviti država; le-ta pa tega ne stori v zadostni meri. Obenem so županje in župani izpostavili, da je plačni sistem v javnem sektorju izredno rigiden in ne omogoča nagrajevanja/motiviranja izstopajočih posameznikov, predvsem pa ostajajo prezrti zaposleni v občinskih upravah in nenazadnje tudi funkcionarji, ki po plačilu za svoje delo nemalokrat zaostajajo za direktorji javnih zavodov oz. njihovimi zaposlenimi.

Direktor Inštituta za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor, dr. Boštjan Brezovnik, je predstavil napredek pri pripravi primerjalne analize sistema financiranja občinskih nalog, ki jo je naročila Skupnost občin Slovenije in je trenutno v postopku priprave. Ugotovitve so do sedaj pokazale, da je veljavni sistem financiranja občin v Republiki Sloveniji v obdobju 2010 – 2014 povečal odmik od temeljnega načela Evropske listine lokalne samouprave (MELLS) o sorazmernosti virov s pristojnostmi lokalnih skupnosti. V obdobju 2007 – 2009 so bile občine še zadovoljivo financiranje, saj so njihova pripadajoča sredstva presegala povprečne stroške za 9 odstotkov. V obdobju 2010 – 2014 pa so bili stroški višji od pripadajočih sredstev za 1,8 odstotka, kar pomeni, da se je predmetno razmerje poslabšalo za 11 odstotnih točk.

Prav tako je na podlagi analiz bilo ugotovljeno, da veljavni sistem financiranja občin v Republiki Sloveniji ne omogoča primernega financiranja in izvajanja investicij. Občine namreč financirajo investicije predvsem z drugimi finančnimi viri, ne pa s sredstvi države ali s sredstvi pridobljenimi v okviru mehanizma primerne porabe, čeprav naj bi primerna poraba, po osnovni zakonski opredelitvi, zagotavljala primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog, v njenem izračunu pa se upoštevajo samo tekoči odhodki in tekoči transferji.

Županje in župani so obravnavali tudi pobudo za podpis Zavezništva za kohezijo #CohesionAlliance za močno kohezijsko politiko EU po letu 2020. S podpisom zavezništva, ki ga je na današnji seji potrdila tudi Skupnost občin Slovenije, se potrjuje prizadevanja za odločno politiko za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji po letu 2020. Kohezijska politika je namreč glavna evropska naložbena politika za doseganje cilja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, določenega v Pogodbi. V zvezi s tem ima kohezijska politika jasno dodano vrednost pri ustvarjanju delovnih mest, trajnostni rasti in sodobni infrastrukturi, premoščanju strukturnih ovir, krepitvi človeškega kapitala in izboljšanju kakovosti življenja. Omogoča tudi sodelovanje med regijami, mesti in občinami iz različnih držav članic, pa tudi sodelovanje z zasebnim sektorjem, izobraževalnimi ustanovami in socialnimi partnerji na regionalni ravni.