• Domov
  • Pogovor z evropsko komisarko Violeto Bulc na skupščini SOS

Evropska komisarka Violeta Bulc je v svojem nagovoru na skupščini SOS (24.4.2018) uvodoma izpostavila dobro gospodarsko rast po vsej EU, ki beleži višji nivo kot pred pričetkom krize, dobro porazdelitev dohodkov, več delovnih mest in več naložb. Ne glede na to pa je pred nami še kar nekaj izzivov, kot npr. globalno prerazporejanje moči, podnebne spremembe, migracije, varnostne grožnje in nenazadnje Brexit. Vendar, kot je poudarila komisarka, naložbe, inovacije in sodelovanje prinašajo potencial za uspešno rešitev teh izzivov. Pomembno stično vlogo pri tem ima promet, saj poleg neposrednih učinkov ustvarja tudi dodatne gospodarske koristi za celotno EU. Tako na primer naslavlja potrebe po mobilnosti za kar 500 milijonov Evropejcev, zagotavlja pretok blaga med kar 11 milijonov EU podjetij in potrošniki in zagotavlja nemoteno delovanje mednarodne trgovine, s čimer EU zagotavlja izvoz produktov v višini 1700 milijard EUR.  Vendar promet hkrati ustvarja tudi neželene družbene posledice kot so nesreče, izpusti toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka, hrup in okoljske učinke.

Na področju večletnega finančnega okvira EU po letu 2020 je evropska komisarka izpostavila, da bo več osredotočenosti na rezultate ter da se bodo finančne podpore EU optimizirale. Na področju transporta bo poudarek na vzpostavitvi sinergij na področju povezljivosti in med različnimi vrstami transporta. Njena vizija prometa po letu 2020 je, da bo postal pametnejši, varnejši in manj obremenjujoč za okolje, pri tem pa je poudarila pomembno vlogo lokalnih skupnosti. Tem bodo na razpolago v sklopu kohezijske politike nepovratna sredstva, posojila, kombinacija nepovratnih sredstev in posojil ter garancije EU.  Po letu 2020 bo poraba proračuna v veliki meri v obliki povratnih sredstev, ki jih bo mogoče po vrnitvi uporabiti v novem projektu. Povedala je, da bo naslednji klic za prijavo projektov predvidoma objavljen v letu 2020 – za preostala neporabljena sredstva. Ključni poudarki bodo na energetski učinkovitosti stanovanjskih stavb v javni lasti, revitalizaciji degradiranih urbanih območij in na trajnostni urbani mobilnosti. Podarila je še, da EU sredstva niso namenjena manjšim estetskim posegom, da bo potrebno izkazati koristi za širšo EU, ob tem pa je nezanemarljivo dejstvo, da skozi Slovenijo tečeta dva jedrna prometna koridorja, ki sta bistvenega pomena za mednarodni promet in logistiko. Tudi tukaj je po njenem mnenju priložnost Slovenije. Obenem pa je opozorila, da bo potrebno pripraviti dobro podkrepljene in ambiciozne projekte z izkazano dodano vrednostjo. To lahko lokalnim skupnostim v Sloveniji po mnenju komisarke Violete Bulc le, če se ideje razvijajo skupaj, v kritični masi in se skupaj tudi prijavljajo močni projekti. Priložnosti za financiranje projektov so na področju preprečevanja prometnih nesreč, na področju infrastrukture za vozila na alternativna goriva, poudarek bo na digitalizaciji prometa, povezljivosti, sodobnih prometnih modelih, razogljičenju, predvsem pa na človeku in ne avtomobilu.

Dr. Ivan Žagar je kot predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije izpostavil, da so pričakovanja regije že pri pripravi sporazuma za tekoče obdobje bila večja ter da je posledica neposluha države pri usklajevanjih to, da v obstoječem operativnem programu praktično ni sredstev za lokalne skupnosti. To se je sicer nekoliko spremenilo takrat, ko se je operativni program v preteklem letu spremenil. Izpostavil je, da bo v novem obdobju večje spremembe v EU (npr. migracije, Brexit) nekoliko narekovale finančna sredstva in njihovo razpoložljivost, na žalost namreč kaže, da bodo sredstva iz naslova kohezijske politike porabljena tudi za te namene. Opozoril je, da se s tem lokalne skupnosti ne morejo strinjati, zato je tudi Skupnost občin Slovenije v imenu njenih občin članic podpisala Zavezo za kohezijo, da bi se zavzeli za  sredstva za nadaljnji regionalni razvoj. Povedal je, da se tudi v Sloveniji pogajanja o naslednjem finančnem okvirju nadaljujejo, vlada je že sprejela neke osnovne usmeritve. Na tem mestu je opozoril je na 3 pomembne točke. Prvič, potrebno je ohraniti razvojni moment tudi za zahodno kohezijsko regijo, vendar je v strateških dokumentih očiten manko razvojnih razlik med zahodom in vzhodom Slovenije. Drugič, glede na slovensko realnost in razvojni zaostanek, je potrebno ohraniti dovolj velik delež nepovratnih sredstev. In tretjič, ohraniti moramo dovolj velik del sredstev za infrastrukturne investicije, da bomo sploh omogočili dovolj močno infrastrukturno podstat za raziskave, razvoj in gospodarstvo. Predvsem pa je dr. Žagar izpostavil, da bo potrebno v prihodnosti narediti očiten korak naprej na področju regionalnega razvoja, tako na področju evropskih sredstev kot tudi na področju financiranja lokalnih skupnosti.

Bojan Sever, predstavnik zahodne kohezijske regije je povedal, da zahodna regija pričakuje veliko spremembo trenda na področju prometa. Mobilnost je namreč problemsko področje tega dela Slovenije. Na tem področju se razvija vedno več novih tehnologij, pri nas se jih še ne znamo posluževati, večinoma sredstva za razvoj prejmejo le velika mesta, ki jih v Sloveniji praktično ni – so pa nujna zato, da naš tradicionalen način življenja in mobilnosti lahko spremenimo v smeri pametnih, tehnološko razvitih in trajnostnih rešitev.

Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica in moderator dogodka je poudaril, da je v Sloveniji povprečje dobro, vendar je znotraj države, tudi na področju prometa zelo veliko razvojnih razlik, če le pomislimo na prometno infrastrukturo in logistiko v Beli krajini, na Koroškem, ali na Kozjanskem. Iz tega vidika so videti razvojne vizije Evrope nekoliko oddaljene. Zato je toliko bolj nujno povezovanje in skupna zaveza, najprej v smeri zmanjševanja regionalnih razlik, tudi s pomočjo finančnih sredstev iz EU in na tem področju slovenske občine računajo tudi na podporo evropske komisarke.


Nazadnje posodobljeno: