• Domov
  • Spodbujanje sprejetja politik e-zdravja v državah članicah EU

V okviru partnerstva za Digitalno tranzicijo Urbane Agende, ki ga sestavlja 6 držav, 8 mest, 3 združenja, med njimi tudi SOS in Evropska komisija ter Urbact kot opazovalec, je bila sprejeta odločitev za prijavo na ESPON – ciljne raziskave. SOS je sprejel povabilo v ožje partnerstvo in raziskava je bila podprta in je v zaključni fazi. Raziskava je pripravljena s strani zunanjega izvajalca, vsebina pa se nanaša na e-zdravje. Predstavljamo ključne ugotovitve raziskave, ki jo bomo objavili takoj po potrditvi, ter z njo seznanili resorno ministrstvo ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.

 

KLJUČNE UGOTOVITVE NA RAVNI EU:

Ključne točke:

  • Zdravstveno varstvo vedno bolj privlači pozornost politike na ravni EU
  • Številne ovire (vprašanja v zvezi s zaupanjem, interoperabilnostjo, stroški izvajanja) so zavirale koristi zdravstva iz naslova IKT rešitev
  • Cilj pobude EU je združiti oblikovalce politik držav članic EU odgovornih za e-zdravje, za spodbujanje skupnega pristopa k razvoju e-zdravja, saj bo v bližnji prihodnosti zahteval čezmejno delovanje

Ozadje:

  • EU se je osredotočila na uporabo IKT v zdravstvenem varstvu med državami članicami. Do leta 2012 je menila, da je bilo zdravstveno varstvo močno v zaostanku glede uporabe IKT v primerjavi z drugimi področji javnih storitev. To je posledično povečalo EU podporo za nacionalne in mednarodne ukrepe, ki spodbujajo e-zdravje v državah članicah EU.

Ovire:

  • Pomanjkanje ozaveščenosti in zaupanja v rešitve e-zdravja med pacienti, občani in zdravstvenimi delavci. Ta položaj se še dodatno poslabša zaradi neustreznih ali razdrobljenih pravnih okvirov, vključno s pomanjkanjem shem povračil za storitve e-zdravja. Preglednost pri uporabi podatkov, ki jih zbere IKT, je tudi ovira.
  • Pomanjkanje interoperabilnosti med rešitvami e-zdravja. Problem interoperabilnosti je delno posledica pomanjkanja pravne jasnosti za zdravje in mobilnih aplikacij.
  • Stroški vzpostavitve sistemov e-zdravja in implementacije storitev e-zdravja, z omejenimi dokazi o stroškovni učinkovitosti orodij in storitev e-zdravja.

Ukrepi:

  • Akcijski načrt EU za e-zdravje opozarja na potrebo po spodbujanju sprejemanja e-zdravja na nacionalni in čezmejni ravni.
  • Mreža e-zdravje: Ustanovljena kot del akcijskega načrta EU za e-zdravje, mreža deluje tako, da poveže nacionalne organe, odgovorne za e-zdravje. Mreža je trenutno zelo vključena v olajšanje čezmejnega e-zdravja.
  • Zdravstveni program 2014-2020. Namen programa je preučiti pravne okvire držav članic EU v zvezi z EZK, da bi priporočila mreži e-zdravja pravne vidike interoperabilnosti.

 

PRIPOROČILA SLOVENIJI:

Razvoj storitev e-zdravja dopolnjuje zagotavljanje drugih javnih e-storitev v vsaki državi, vendar ima v mnogih pogledih svoje omejitve. Dobro zasnovane, uporabniku prijazne storitve e-zdravja lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja občanov in državljanov v vsaki državi. Od začetka svetovne finančne krize v letu 2008, ki je močno prizadela Slovenijo, se je država soočala z obdobjem politične nestabilnosti (pet vlad v desetih letih), kar je na različne načine vplivalo na izvajanje večine javnih politik, vključno s področjem e-zdravje. Nedavna dinamika razvoja e-zdravja v Sloveniji je privedla do opaznega napredka. Kljub tem zgodnjim pozitivnim znakom je prihodnost razvoja e-zdravja še nepredvidljiva. To izhaja iz sedanjega šibkega izvajanja politike zdravstvenega varstva, vključno s politiko e-zdravja, pa tudi pomanjkanja jasne strategije za nadaljevanje po letu 2018. Edini strateški dokument s tega področja, tj. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva med letoma 2016 in 2025, “Skupaj za družbo zdravja” se tega področja le malo dotika.

  • STRATEŠKI PRISTOP: Dejstvo je, da so bile skoraj vse dejavnosti, ki so bile v zadnjih treh letih izvedene v Sloveniji za izvajanje najpomembnejših storitev e-zdravja, kot so eRecept, eNapotnica / eNaročanje, CRPD itd., opredeljene leta 2005, ko je bil uveden Nacionalni projekt e-zdravja. Od takrat ni bilo posodobljenih ali novih strateških dokumentov, ki bi vse planirane aktivnosti prilagodili trenutnemu povpraševanju sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in novostim tehnološkega razvoja. Pomanjkanje jasne strategije, ciljev ter usklajevanja dejavnosti na nacionalni ravni je povzročilo, da so mnogi ponudniki zdravstvenih storitev, zlasti večje bolnišnice, šli po lastni poti in razvili lastne rešitve, ki jih je zdaj težko vključiti, vzdrževalni stroški so zelo visoki in nadaljnja usoda je nejasna. Da bi se v prihodnosti izognili tem problemom, bi morala vlada pripraviti redne strateške in akcijske načrte za obdobje 3-5 let naprej s konkretnimi cilji, pričakovanimi rezultati, mejniki, kazalniki, poročanjem in jasnimi odgovornostmi.
  • STABILNO FINANCIRANJE: Treba je izdelati trden finančni načrt z jasno določenimi viri financiranja, spremljanja in revizije. Mnogi ponudniki storitev in zlasti razvijalci IT-rešitev so negotovi, saj ne vedo, kako uporabljati svoje vire in kako vlagati na terenu, saj ni niti jasne strategije niti jasne finančne sheme, koliko denarja vlada namerava vlagati v to v prihodnosti.
  • SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE: Doslej je zelo malo dokazov, da vlada sistematično ali vsaj improvizirano spremlja in ocenjuje vplive storitev e-zdravja. Redno spremljanje, predhodno in naknadno vrednotenje programov in projektov e-zdravja so ključni instrumenti za učinkovit in uspešen razvoj rešitev e-zdravja in racionalno uporaba virov. Vrednotenje bi moralo obsegati gospodarsko, upravno, kakovostno in dostopno storitev ter socialne razsežnosti.
  • ORGANIZACIJSKA PREOBRAZBA IN INOVACIJE: Učinkovito izvajanje storitev e-zdravja zahteva in sproža prilagoditve notranjih procesov in postopkov, dokumentov, dela in tokov podatkov. Zelo malo je dokazov, da je digitalizacija sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji uporabljena kot pomemben vzvod za poglobljeno reorganizacijo zastarelih organizacijskih struktur v celotnem sistemu zdravstvenega varstva v Sloveniji in izvajanje novih inovativnih poslovnih modelov in procesov.
  • SPODBUDE IN PROMOCIJA: Nedvomno morata izvajanje in uporaba storitev e-zdravja pomeniti rešitve za vse zainteresirane strani. Ponudniki zdravstvenih storitev bi morali imeti oprijemljive koristi in finančne spodbude za uporabo storitev e-zdravja, medtem ko bi morali biti bolniki nagrajeni z lažjim dostopom do storitev, boljšo kakovostjo storitev, manj birokracije in boljšo preglednost celotnega sistema.
  • STORITVE SVETOVANJA NA PODROČJU E-ZDRAVJA: Ena najšibkejših točk slovenskega sistema zdravstvenega varstva je komunikacija / posvetovanje med bolniki in zdravstvenimi delavci, zlasti različnimi zdravniki specialisti, kadar bolniki potrebujejo svetovanje v nujnih zdravstvenih razmerah. Obstajajo številni internetni forumi, ki poskušajo zapolniti vrzel v nekaterih najpogostejših specializacijah, kot so kardiologija, urologija, diabetes itd. Potrebno je zagotoviti več sistematičnih rešitev, kot del sistema zdravstvenega varstva, da bi bilo posvetovane med pacienti in ustreznim zdravstvenim svetovalcem lažje, učinkovitejše in pravočasno. S takšno storitvijo, ki uporablja sodobne AI rešitve in je na voljo 24 ur na dan preko različnih komunikacijskih kanalov, vključno z mobilnimi aplikacijami, bi zmanjšali velik pritisk na nujne medicinske centre v Sloveniji.