• Domov
  • Visok jubilej Zveze Alpe – Jadran

2. novembra 2018 je obeležen visok jubilej, 40 let sodelovanja med državami, regijami in lokalnimi skupnostmi na območju Alpe – Jadran. Varaždinska županija, ki predseduje Zvezi Alpe-Jadran, je gostila konferenco, na kateri so predstavili pregled dosedanjih dosežkov, regionalni voditelji pa so razpravljali tudi o nadaljnji usmeritvi razvoja zavezništva. Konferenca je potekala tudi kot lokalni dogodek v okviru Evropskega tedna regij in mest, ki je ključni dogodek s področja regionalne politike Evropske unije.

  Zavezništvo je bilo ustanovljeno natanko pred 40. leti, ko je 20. novembra leta 1978 v Benetkah podpisan sporazum o sodelovanju med regijami in državami, ki pokrivajo območje Alpe in Jadran in tako položeni temelji Delovni skupnosti Alpe-Jadran, ki je prinesla neformalne, zgodovinske in prijateljske vezi.

Ko so vse države postale članice Evropske unije, je bila leta 2013 preoblikovana v zvezo, katere člani so danes regije iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške ter Slovenija, ki regij nima in jo zastopa Skupnost občin Slovenije. Članice Zveze Alpe – Jadran so: Koroška, Štajerska in Gradiščanska v Avstriji, Skupnosti občin Slovenije, Vaš iz Madžarske in Hrvaške županije: Koprivnica-Križevci, Krapinsko-Zagorska, Međimurje, Primorje – Gorski kotar, Istra in Varaždinska županija.

»Vsi skupaj združujemo zgodovino in miselnost, izobraževalni in gospodarski sistem ter stoletja skupnega življenja in dela. To zavezništvo je odlična podlaga za jutri, pri čemer moramo spremeniti obrazec in omogočiti hitrejše in močnejše sodelovanje v projektih EU. To je naš cilj in naloga!« – je dejal predsednik Zveze Alpe – Jadran in župan Čačić.

Državna sekretarka za evropske zadeve na hrvaškem Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andreja Metelko-Zgombić je poudarila izredno zadovoljstvo ob udeležbi konference.

»Vesela sem, da sem lahko osebno priča temu velikemu dogodku, 40. obletnici nekdanje Delovne skupine Alpe – Jadran, in danes Zveze. Za Hrvaško je bila Delovna skupnost velikega pomena, ker smo v času bivše države imeli priložnost delati s partnerji v zahodnih regijah. Tudi v času delitve, ko je bil berlinski zid, je Delovna skupnost predstavljala zbirališče, prijateljstvo in sodelovanje. Po vstopu v EU je bil čas, da so člani postali naše regije. Še posebej smo veseli, da naše regije razvijajo plodno sodelovanje na številnih področjih in dobro sodelujejo s sosednjimi regijami, kar je dobra podlaga za razvoj gospodarstva in kulture«, je dejala Andreja Metelko-Zgombić.

Generalni sekretar Zveze Thomas Pseiner predstavil Zvezo Alpe – Jadran v zadnjih štirih desetletjih, ki se je v svojem članstvu spreminjala, kot so se spreminjale tudi naloge in osredotočenost organizacije, da je sledila dogodkom v Evropi. Prof. dr. sc. Vedran Đulabić s Pravne fakultete v Zagrebu je predaval o pravnem vidiku medregionalnih organizacij v Evropi. Predstavili so primere dobre prakse, projekte, ki jih izvajajo člani Zvezi. Na Konferenci je tudi predstavljena “Strategija alpsko-jadranskega geografskega območja”, po kateri so predstavniki članic Alpe-Jadrana pa so razpravljali o smernicah za prihodnji razvoj Zveze.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Branko Ledinek je kljub načrtovani udeležbi moral prisotnost opravičiti, zaradi istočasnega podpisa dogovora o povprečnini v Ljubljani. Svoja stališča je zapisal v pismo predsedniku Čačiću. Stališča Ledineka so bila na konferenci tudi predstavljena. Ledinek meni, da je: »vire Zveze Alpe Jadran potrebno izkoristiti za krepitev institucionalne povezanosti članov zveze in ustvarjanje semenskega kapitala, ki bo zagotovil več sredstev za izpolnjevanje jasno določenih ciljev. Te cilje pričakujemo z novim strateškim dokumentom, pot do več sredstev pa z načrtovano skupno projektno pisarno.«

Branko Ledinek je pogled v prihodnost Zveze v prihodnosti izrazil z naslednjimi besedami: »Tudi čez dvajset let bodo Alpe ostale na svojem mestu in Jadransko morje tudi, tako kot prebivalke in prebivalci na ozemlju med njima. Zvezo Alpe Jadran vidim kot organizacijo, ki je s svojimi instrumenti, kot so delitev dobrih praks, izmenjave znanj in izkušenj, izmenjave zaposlenih, projektnim sodelovanjem in podobno, zagotovila dvig veščin in kompetenc svojih zaposlenih, organizacij, društev in posameznikov, ki živijo na tem področju. Z znanji, veščinami in kompetencami, ter medsebojnim zaupanjem je širša regija odporna na klimatske in geopolitične spremembe, vključno z migracijami. Prilagodljiva in odzivna je na eksponentni tehnološki razvoj in inovacije, ki jih po uspešni digitalni preobrazbi uporablja in izrablja za zagotavljanje zelene prihodnosti tu živeče skupnosti.«