• Domov
  • Ekološki odtis – predstavitev projekcij in scenarijev za izbrane ukrepe za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije

SOS se je odzval povabilu Ministrstva za okolje in prostor in Agencije RS za okolje, ki sta 27. 3. 2019 predstavili projekcije in scenarije za izbrane ukrepe za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije. Nacionalna razvojna strategija, ki jo je vlada sprejela decembra 2017, določa cilj zmanjšanja okoljskega odtisa za 20 % oz. iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Ta cilj je vključen tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO). V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da je z ukrepi krepitve biokapacitete gozdov, povezave med proizvodnjo elektrike s sončnimi elektrarnami in uporabo električnih vozil (trajnostni energetski krog), energetsko učinkovitostjo stavb in zmanjšanjem rabe F-plinov do leta 2030 možno doseči 12 odstotno znižanje okoljskega odtisa. Največ lahko k temu prispeva Trajnostni energetski krog.

Novi okoljski minister Simon Zajc, je v dopoldanskem času, še v vlogi državnega sekretarja napovedal velike spremembe na področju prometa in kmetijstva, spodbude za okolju prijaznejše tehnologije, inovacije na področju obnovljivih virov ter dodatno obremenjevanje tistih, ki prispevajo k višjim izpustom in posledično segrevanju ozračja. Povedal je, da bo prehod na bolj trajnostno ekonomijo stal in hkrati dodal, da bo strošek veliko večji, če ne ukrepamo takoj.

Okvir razvojnih politik Slovenije in EU, povezanih z ekološkim odtisom, je orisala dr. Darja Piciga, koordinatorka celotnega programa na MOP, poročilo o izbranih ukrepih znižanja ekološkega odtisa sta predstavila avtorja poročila Jernej in Jurij Stritih, koncept trajnostnega energetskega kroga pa avtor koncepta Andrej Pečjak.

Kazalec o ekološkem ali okoljskem odtisu je eden od najbolj celostnih kazalnikov okoljske razsežnosti razvoja in pritiske človeka na ekosisteme. Meri naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih človek uporablja, ter jih primerja z njihovo naravno zmogljivostjo, da se obnavljajo (biokapaciteta). Izraža se v globalnih hektarjih. Na planetu Zemlja imamo za 7,7 milijarde ljudi 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, to so travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja in podobno. Na vsakega torej 1,6 hektarja po podatkih omrežja Global Footprint Network.

Predstavnica SOS je v razpravi vprašala, ali lahko glede na vlogo občin, ki lahko v okviru svojih pristojnosti z ukrepi, kot so trajnostna mobilnost, energetske prenove stavb, pametni upravljavski sistemi in podobno, znatno prispevajo z zniževanju okoljskega odtisa, tega tudi izračunamo in spremljamo napredek. Jernej Stritih je odgovoril, da je to teoretično možno, za izvedbo v praksi pa še ne, zaradi pomanjkanja podatkov. Z zajemom podatkov, ki bi takšne izračune omogočale regijam, občinam pa tudi posameznim izdelkom se intenzivno ukvarjajo tudi v omrežju Global Footprint Network.

Predstavitve in gradiva:

Več informacij na spletni strani MOP in Zeleni genij.

 

 


Nazadnje posodobljeno: