• Domov
  • Ravnanje s hrano v osnovnih šolah

Računsko sodišče je izvedlo prečno revizijo pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano v šestih osnovnih šolah. Eni šoli so izrekli negativno mnenje o pravilnosti ravnanja s hrano, ostalim pa mnenje s pridržkom. Ugotovljeno je bilo, da so postopki javnega naročanja so za šole prezapleteni, zato jih izvajajo zunanji izvajalci, vendar kljub temu pri postopkih prihaja do nepravilnosti. Šole so nabavile manj kot 10 % ekoloških živil, niso jih vedno nabavljale pri najugodnejšem ponudniku in po dogovorjenih cenah, ob izbiri dobaviteljev niso uporabile meril “več ekoloških živil” in “embalaža”. Po drugi strani so šole nabavljale lokalno hrano, a v nasprotju s predpisi.

Odpadna hrana je področje, ki mu bodo morale šole v prihodnje posvečati več pozornosti, saj skupna količina odpadne hrane v šolah narašča, s tem pa tudi stroški odvoza. Dve šoli sta načrtovali ozaveščanje učencev in staršev o problematiki ostankov hrane, tako da sta vključili v program zunanjega izvajalca. V okviru projekta zunanjega izvajalca sta dve šoli načrtovali tehtanje ostankov hrane, ostale šole pa niso načrtovale, da bi ostanke hrane spremljale. Ena izmed šol je načrtovala sledenje željam učencev glede priljubljenih živil in jih usklajevala s priporočili energijsko-hranilne sestave ter ponovno ponujala sadje, ki ga učenci tisti dan niso pojedli, druga je načrtovala uvedbo posebnega dežurstva učiteljev in drugih strokovnih delavcev v jedilnici. Primer dobre prakse je načrtovanje dežurstva učencev v jedilnici, pomoč pri splakovanju posode in odlaganju ostankov hrane v posode za bio-odpadke. Šola je predvidela, da bo ostankov hrane manj, če bodo učenci sami videli, koliko hrane ostane in kaj se z njo zgodi. Ugotovili pa so tudi, da dve izmed šol ukrepov obvladovanja, preprečevanja in zmanjševanja ostankov hrane nista načrtovali.

Šole se v glavnem niso ukvarjale z načrtovanjem ravnanja z živili pred potekom roka, niti s hitrostjo porabe živil in načrtovanjem jedilnikov ob upoštevanju živil, ki so že v šolski kuhinji, da bi prilagodile nakup živil. Nekatere šole tudi niso ustrezno ločevale odpadkov. Sistem prijav in odjav obrokov je šolam bolj ali manj omogočal dnevno prilagajanje števila obrokov, čeprav bi lahko šole na tem področju svoje ravnanje še izboljšale zlasti z uvajanjem elektronskih sistemov prijav in odjav ter omogočanjem odjav zjutraj na dan obroka.

Šolam je računsko sodišče priporočilo, naj konkretizirajo načrtovane vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano ter dejavnosti, s katerimi bodo obvladovale, preprečevale in zmanjševale ostanke hrane, opredelijo pa naj tudi ravnanje s hrano, ko je ta že odpadek. Dejavnosti naj predstavijo, navedejo cilje in ukrepe za dosego ciljev, odgovorne osebe, obdobje trajanja in pogostost izvajanja dejavnosti ter kazalnike za merjenje doseganja ciljev. Priporočilo je tudi, naj vzpostavijo primeren sistem beleženja živil, ki jih učenci odklanjajo, in skušajo v okviru smernic temu prilagoditi jedilnik. Nekaterim šolam je priporočilo, naj prilagodijo pravila šolske prehrane tako, da bo sistem prijav in odjav obrokov omogočal čim manjše število neprevzetih obrokov, ter proučijo razpoložljive možnosti za uporabo ostankov neoporečne hrane, zagotovijo kontinuirano izvajanje dejavnosti, povezanih z organizacijo prehrane in z ravnanjem s hrano, ko je ta že odpadek, in spremljajo izvedene dejavnostih s področja ravnanja s hrano, jih ovrednotijo in po potrebi prilagodijo.

Na podlagi opravljene revizije je Računsko sodišče zaključilo, da šole učencem sicer ponujajo uravnoteženo prehrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo učenci tudi pojedli, ter učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. Zavedati pa se je treba, da se odgovornost za lastno zdravje in ustrezno prehranjevanje ter skrb za okolje začne doma. Dobre prakse ravnanja s hrano lahko posredno prikazujejo tudi majhne, a ne nepomembne zgodbe pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, določenih z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, kakor navaja Računsko sodišče.