• Domov
  • OSEM NOVIH OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS četrto leto podelilo nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi,  bralni pismenosti in kulturi.

Grosuplje 3. december 2020- Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so danes, že četrto leto zapored, podelili  nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Kočevje, Miren-Kostanjevica, Ormož, Šempeter-Vrtojba in štiri mestne občine: Mestna občina Koper, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Novo mesto in Mestna občina Ptuj. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna občina prejelo 46 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa  prejemnica naziva  strokovni komisiji ponovno predstavi  rezultate na tem področju. V letošnjem letu so nazive za nadaljnja tri leta podaljšale občina Črna na Koroškem, Ivančna Gorica, Kamnik, Krško, Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Prevalje, Radovljica, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Škofja Loka, Trzin, Velike Lašče in Žalec.

Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja. V času epidemije  ravno branje in dostopnost do fizičnih in spletnih gradiv omogoča  državljanom, da krepijo svoje duha, bolj kakovostno preživljajo čas, ko je onemogočeno prosto gibanje, prav tako pa so lahko s pomočjo branja nadaljevali izobraževalne procese na daljavo. Knjižnice, kulturne in druge institucije v posameznih lokalnih skupnostih so se v tem času izkazale še za posebej pomembne. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal ravno z namenom, da občine spodbudi k  aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Občine v svoji vlogi izkazujejo odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe in predstavljajo tudi vse ostale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošni knjižnic je o delu strokovne komisije in projektu povedala: ″Branje spodbuja intelekt, sprošča, širi znanje, izboljšuje osredotočenost, besedni zaklad, pisanje in spomin, spodbuja kritično in analitično razmišljanje, zabava in še mnogo drugih pozitivnih učinkov ima. Naš cilj je, da so vse slovenske občine  branju prijazne. Spodbujanje branja in vlaganje v kulturne, družbene in izobraževalne institucije v lokalni skupnosti so se izkazale za izjemno pomembne ravno v letošnjem letu, ko smo se morali državljani prilagoditi in se osredotočiti na to, kar je na voljo v domačem kraju.  Občine imajo predvsem v teh časih velik vpliv na kakovost bivanja svojih prebivalcev. Ugotavljamo, da občine, ki so naziv Branju prijazna občina že pridobile, nadgrajujejo in izboljšujejo aktivnosti na področju knjige in branja  s tem pa izboljšujejo svojo raven delovanja na socialnem, ekonomskem in kulturnem področju. Občine to počnejo v sodelovanju s knjižnicami, ki so njihov  najbolj  naraven partner pri spodbujanju branja.″

»V teh napornih časih samoosamitve in omejenega gibanja se je toliko bolj pokazalo, kako pomembne so knjige in branje, pa tudi, kako pomembne so knjižnice in dostop do knjižničnega gradiva. Šele takrat, ko se  nekaj izgubi, spoznamo, kakšno vrednost v resnici ima,« je o branju in knjigah povedal predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja. Občinam prejemnicam nagrade je čestital in povedal, da je » ponosen, ne le na letos prvič nagrajene občine, ki izražajo veliko mero skrbi za bralno kulturo, ob tem pa zmorejo prepoznati najkvalitetnejše projekte občinskih ustanov. V Skupnosti občin Slovenije pa smo ponosni tudi in predvsem na tiste, ki naziv Branju prijazna občina podaljšujejo. Slednje so se morale še posebej dokazati – izbirale so dobre, drzne in inovativne pristope ter na ta način uspele bralno kulturo dvigniti na višji nivo.«

Ignacija Fridl Jarc: »Sleherni človek premore takšno širino misli, kolikor besed pozna v svojem jezikovnem naboru. In če vemo, da človek dela tisto, kar misli, vidimo, kako zelo pomembno je, s kakšno jezikovno popotnico se podaja na svojo življenjsko pot. Zato je zelo pomembno, da od prvih trenutkov po rojstvu krepimo jezikovne sposobnosti otroka in da imamo vse življenje sidrišče, ki se imenuje materni jezik, v katerem oblikujemo svoje misli in ubesedimo svoj odnos do drugega človeka. Siromašnejše, kot bo naše znanje maternega jezika, ki ga lahko usvajamo samo z branjem, toliko bolj skromen in zamejen bo naš življenjski svet. Zato je treba brati in znova brati, če hočemo razširiti meje našega vsakdana in prestopiti v svet domišljije, ki zasije pred nami, ko odpremo prvo stran knjige. Samo če bomo brali, bomo lahko razumeli besedila in pomene med vrsticami, razločili laž in resnico, igro in manipulacijo z jezikom od besed, ki znajo in zmorejo pobožati, zdraviti in preoblikovati na bolje tako posameznika kot družbo. Zato velja posebna čestitka občinam, ki se tega izjemnega poslanstva zavedajo in tudi v okviru akcije Branju prijazna občina pomagajo krepiti zavest o pomenu branja med svojimi prebivalci.«