• Domov
  • Izjava za javnost SOS-Skupščina SOS z evropskim komisarjem in ministrom SVRK

– Evropski komisar Janez Lenarčič: lokalna raven v Sloveniji se zelo dobro zaveda pomena ustrezne pripravljenosti na različne krize –

– Minister Černač: operativni programi za novo perspektivno predvidoma potrjeni v prvi polovici 2022, občine lahko na razpise računajo že konec 2021 –  

Škofja Loka, 15. 6. 2021 – v Sokolskem domu je potekala Skupščina Skupnosti občin Slovenije (SOS), na kateri sta preko spleta sodelovala Evropski komisar Janez Lenarčič in minister Zvonko Černač, prisotne je uvodoma pozdravil župan občine gostiteljice, Tine Radinja.

»Vesel sem, da smo v Škofji Loki gostili županje in župane iz vse Slovenije. Verjamem, da jih je naše mesto očaralo in se bodo mnogi radi vračali. Ocenjujem, da je bilo srečanje zelo koristno za vse nas, saj so tovrstne analize vedno dobrodošle za še boljše delovanje v prid občankam in občanom. Pogovarjali smo se o kriznem upravljanju na področju civilne zaščite, si delili mnenja in izkušnje, saj je za nami vsemi drugačno obdobje, ki smo ga uspešno prebrodili, vsak po svojih najboljših močeh. Prav je, da smo karseda pripravljeni na morebitne težke situacije v prihodnje, zato je svoje poglede o prednostih mehanizma EU na področju civilne zaščite za lokalne skupnosti z nami delil tudi evropski komisar Janez Lenarčič. Skupaj z ministrom Zvonkom Černačem iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa smo se pogovarjali o operativnih programih, ki bodo občinam podlaga za črpanje evropskih sredstev iz različnih skladov,« je po skupščini povedal Tine Radinja, župan občine Škofja Loka.

Evropski komisar Janez Lenarčič se je na skupščini največje reprezentativne organizacije občin v Slovenije pridružil preko spleta in dejal: »Z veseljem sem se odzval vabilu na letošnjo redno sejo Skupnosti občin Slovenije (SOS), četudi zgolj virtualno. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da se lokalna raven v Sloveniji zelo dobro zaveda velikega pomena ustrezne pripravljenosti na različne krize in ustrezne koordinacije med vsemi nivoji. Slednje je ključno za to, da se lahko vsi akterji uspešno odzovemo na posamezne krizne situacije.

Prav aktualna pandemija je pokazala, da potrebuje Evropska unija med drugim tudi močnejši in prožnejši sistem civilne zaščite za primere večjih kriz. Iz tega razloga smo sredi lanskega leta predlagali revizijo t. i. evropskega mehanizma civilne zaščite. Ta je v obliki uredbe minuli mesec že stopila v veljavo. Vesel sem, da je naš zakonodajni predlog dobil močno podporo tudi pri slovenskih članih Evropskega Odbora regij.

Nova zakonodaja nam omogoča bolj fleksibilno rabo bistveno povečanega proračuna. In to ne samo v primerih pandemije, temveč tudi v primerih različnih naravnih in drugih nesreč. Skupaj z naslednjim večletnim finančnim okvirom EU ter deležem iz instrumenta za okrevanje smo si namreč prav v te namene izpogajali 3 milijarde evrov. To je okoli trikrat več kot v prejšnjem proračunskem obdobju.

Sedaj bomo lahko začrtali evropski sistem civilne zaščite, v katerem bomo bolj sistematično krepili pripravljenost na izredne razmere tako, da bomo gradili na medsektorskem povezovanju. Ta pa bo moral vključevati tudi regionalno oziroma lokalno raven. Komisija bo s tem dobila bolj fleksibilen in finančno okrepljen mehanizem, ki je obenem usmerjen k sodobnim kriznim izzivom.

V tej luči se bomo kot naslednji korak lotili tudi opredeljevanja širših ciljev in načrtov za krepitev odpornosti kritičnih funkcij na področju civilne zaščite. Te cilje bomo v naslednjih mesecih v obliki priporočil Komisije opredelili v sodelovanju z državami članicami. To pomeni, da bo proces trajal že v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. V tem procesu zato računam tudi na prispevek lokalnih skupnosti iz Slovenije, ki so nepogrešljiv člen v odzivanju in pripravah na raznorazne krizne situacije

Županje in župani so se seznanili tudi s predlogi Operativnih programov, ki bodo občinam podlaga za črpanje EU sredstev iz različnih EU skladov. Predstavila sta jih minister Zvone Černač in vodja urada za kohezijsko politiko Josip Mihalič iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Minister je povedal, da je Slovenija ob zaključku aktualne perspektive v situaciji, ko nam za izvedbo vseh projektov, ki so že pripravljeni, primanjkuje cca 120 mio Eurov. V obeh kohezijskih regijah se pojavljajo t. i. ostanki, zato si ministrstvo prizadeva, da bi se jih uporabilo kot celoto v sklopu manjkajočih sredstev in se jih ne bi drobilo. SVRK si prizadeva, da bi v prvi polovici prihodnjega leta bili pripravljeni in potrjeni operativni programi za novo perspektivo, pred njihovo formalno potrditvijo pa želijo že objaviti nove razpise, da bodo projekti pripravljeni pravočasno. Minister Černač je izpostavil namene, ki bodo lokalnemu nivoju na razpolago za projekte, to so zlasti področje vodooskrbe in izgradnja kanalizacijskih vodov pod 2000 poselitvenih enot ter sredstva za širitev širokopasovnega omrežja, poplavne varnosti in domske oskrbe. Objavo razpisov lahko županje in župani pričakujejo že v zadnjem kvartalu letošnjega leta. Pri zagotovitvi deležev sofinanciranja bodo upoštevali v največji možni meri odpravo razvojnih razlik na posameznih območjih, kjer bodo sofinanciranje okrepili z večjim nacionalnim prispevkom, saj je nujno, da imajo vsi državljani enake izhodiščne možnosti.

Skupščina je obravnavala pomembne dokumente SOS kot so poročilo o delu 2020, načrt dela 2021, finančno poročilo, finančni načrt in druge dokumente, pomembne za delovanje organizacije ter jih soglasno sprejela.

Izjava za javnost – za tiskanje


Nazadnje posodobljeno: