• Domov
  • 17. seja predsedstva SOS o črpanju EU sredstev v letih 2021 – 2027 ter povezovanju sistemov linijskih prevozov

Rogla, 10. 11. 2021 – županje in župani Predsedstva Skupnosti občin Slovenije so se na 17. seji srečali z državno sekretarko v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Moniko Kirbiš Rojs, ki je predstavila načrte za programiranje črpanja EU sredstev v novi finančni perspektivi in predstavitev osnutka Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2021 – 2027. Na temo povezovanja občinskih prevozov s sistemi javnih linijskih prevozov se je s strani Ministrstva za infrastrukturo županjam in županom pridružil mag. Matjaž Vrčko, vodja sektorja za javni potniški promet.

Mag. Kirbiš Rojs je izpostavila, da je bil Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021-2027 in Izhodišča Programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 objavljen na spletnih straneh ministrstva (www.eu-skladi.si) 8. 11.2021 ter da je začetek posvetovanja z deležniki načrtovan s koncem novembra, spletna srečanja s predstavniki vzhodne kohezijske regije SVRK načrtuje 1. decembra, medtem ko s predstavniki zahodne kohezije načrtujejo 3. decembra.

Uvodoma je še izpostavila, da se stara finančna perspektiva zaključuje, da so uspešno uresničili dogovore za razvoj regij ter za kolesarske poti aktivirali dodatna sredstva. Povedala je, da so projekti v teku, da je potrebno izplačati še 40% sredstev iz stare perspektive na podlagi podpisanih pogodb, ter da je Slovenija upravičencem že dodelila (več kot) 100 % razpoložljivih evropskih sredstev, kar pomeni, da je potrebno aktivirati še integralna sredstva države. Kar zadeva instrumenta za okrevanje bo iz naslova zmanjševanja vpliva covid-19 Slovenija prejela 50 mio. € manj kot prvotno načrtovano, (po novem cca. 270 mio €), saj je po izračunih Eurostat Slovenija po makroekonomskih kazalcih zelo uspešna, namreč izkazujemo nizko brezposelnost in veliko gospodarsko rast glede na načrtovano. Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja. Razpoložljivo bo 1,8 mlrd € nepovratnih sredstev in 705 mio € posojil, od tega 42,45 % oz. nekaj manj kot 1,054 mlrd EUR naložb za podnebne cilje in 21,46% oz. 532,75 mio EUR za digitalne cilje. Program se zaključi do konca leta 2026, Ministrstvo za okolje in prostor pa je že objavilo prvo napoved razpisa iz tega svežnja v mesecu decembru tega leta.

Za obdobje 2021 – 2027 se za evropsko kohezijsko politiko (EKP) načrtuje en program, ki bo zajemal financiranje iz štirih skladov: kohezijski sklad (za vso Slovenijo), sklad za pravični prehod (Zasavje in Šaleška dolina), EU socialni sklad (kohezijski regiji ločeno), evropski sklad za regionalni razvoj (kohezijski regiji ločeno). Stopnja sofinanciranja projektov v obdobju 2021 – 2027 bo za zahodno kohezijsko regijo največ 40% (ob tem da se je država zavezala pripraviti izhodišča za dodatno financiranje projektov za tiste občine, ki znotraj te regije po kazalnikih razvitosti odstopajo od povprečna), za manj razviti vzhod bo sofinanciranje v višini največ 85%. Znan je tudi namen vsakega izmed štirih skladov za črpanje sredstev, znotraj tega pa se bo SVRK posvetoval z občinami glede konkretnejših vsebin v začetku decembra. Proces programiranja Večletnega finančnega okvira 2021 – 2027 bo v celoti zaključen predvidoma konec letošnjega leta, formalno potrditev dokumentov pa kot večina držav članic pričakujemo sredi naslednjega leta. Ukrepe VFO 2021 – 27 bomo skladno z načelom komplementarnosti kombinirali s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost. V Sloveniji je dana prednost področjem, kjer imamo zaznane vrzeli: ukrepi za dvig produktivnosti, digitalizacija, infrastrukturne vrzeli – železniška povezljivost, trajnostna mobilnost, manjkajoči večji sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, tretja razvojna os, (večji) sistemi za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode, energetska prenova stavb, vlaganja v obnovljive vire energije ipd. Lokalnim skupnostim bo predvidoma na voljo več sredstev kot jim je bilo v programskem obdobju 2014 – 2020, in sicer 3,2 milijarde €, sredstva pa lahko izkoristimo do konca leta 2029.

Na temo povezovanja občinskih prevozov s sistemi javnih linijskih prevozov se je s strani Ministrstva za infrastrukturo županjam in županom pridružil mag. Matjaž Vrčko, vodja sektorja za javni potniški promet. Ta je povedal, da je v javni obravnavi trenutno Predlog Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, rok za oddajo pripomb se izteče 10. 12. 2021. Predlog Uredbe bolj podrobno določa pogoje in način izvajanja integriranih linij ter razmerja, ki se določijo v pogodbi, sklenjeni med organom JPP, občino in izvajalcem integrirane linije. Med drugim je namen nove Uredbe, da pride v prihodnje do sklenitve pogodb za izvajanje integriranih linij neposredno med občinami in ministrstvom, ter da se za takšne oblike pogodb predhodno pripravi poenotena metodologija oziroma način sofinanciranja. Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS je povedala, da organizacija oblikovala Delovno skupino za integrativni potniški promet. Ustanovljena je z namenom, da bo v okviru svojega dela iskala rešitve za povezovanje različnih vrst potniškega prometa ter ureditev odprtih vprašanj povezanih s tem področjem. Potekal je že prvi sestanek, kjer je bilo izpostavljeno, da se občine srečujejo s problemi neusklajenih voznih redov med posameznimi vrstami linijskega prometa (šolski, avtobusni, železniški), praznimi avtobusi, visokimi stroški šolskega prevoza in problemi povezav na manj poseljenih območjih občin. V razpravi je bilo dogovorjeno nadaljnje sodelovanje z ministrstvom pri reševanju te problematike.

Celotno sporočilo za javnost