• Domov
  • V fokusu 19. seje predsedstva SOS predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja in opremljanje aglomeracij v območjih z nizko poselitvijo

Ajdovščina, 19. 4. 2022 – osrednja tema 19. seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije je bila posvečena tematiki gospodarskih javnih služb varstva okolja. Županje in župani so na seji s sogovorniki iz Ministrstva za okolje in prostor (mag. Franc Lenarčič, Andreja Čater in mag. Urška Jesih) ter pravnima strokovnjakoma inštituta Lex Localis dr. Boštjanom Brezovnikom in Gorazdom Trpinom, govorili o novostih, ki jih prinaša Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja. Skupnost občin Slovenije je na seji predstavila še zaključene aktivnosti projektnega sodelovanja z Iraško provinco Basra v okviru projekta »Peer-to-Peer cooperation«, ki se izvaja preko programa Združenih narodov in potrdila delovne dokumente za redno letno skupščino.

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v t.i. aglomeracijah povzroča nemalo težav v lokalnih skupnostih po vsej Sloveniji, saj je prišlo do »razširitve« aglomeracij v letu 2020/2021 tako, da veliko območij, kjer prej ni bilo obveznosti izgradnje kanalizacije zdaj ta obveznost zagotoviti pokritost s komunalnimi vodi obstaja. Glavno težavo predstavlja financiranje opremljanja novih aglomeracij in prekratki roki, saj je pričakovano, da občine izgradnjo financirajo z lastnimi sredstvi. Županje in župani so izpostavili še, da bi bilo potrebno s strani resornega ministrstva ponovno preizprašati ali je v vseh po novem predpisanih aglomeracijah smiselna in upravičena izgradnja kanalizacijskih vodov in ali bi to področje za nizko poselitev bilo možno reševati bolj smiselno. Glede dotične problematike bo Skupnost občin Slovenije po državnozborskih volitvah na novega ministra, pristojnega za področje okolja, naslovila poziv za sestanek, namenjen ureditvi tega področja in zagotovitvi ustreznih finančnih virov glede na povečanje obveznosti občin.

Predstavitev predloga Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja so predstavili mag. Urška Jesih, mag. Franc Lenarčič in Andreja Čater iz Ministrstva za okolje in prostor. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev po novem zagotavlja država preko občin neposredno in neprofitno kot preneseno nalogo. Infrastrukturo za izvajanje javne službe je dolžna še vedno zagotoviti občina. Po predlogu sta edini dopustni obliki izvajanja javne službe (oskrbe s pitno vodo in hidrantno omrežje) javno podjetje ali javni gospodarski zavod, oba v sto odstotni občinski lasti. V praksi to pomeni, da se ukinja režijske obrate in koncesije. Odslej tudi mora izvajalec javne službe s pitno vodo oskrbovati vsaj 5.000 uporabnikov iz javnega vodovoda.

»Ker gre za korenite spremembe v načinu izvajanja zakona, s seboj nosijo velike posledice – predstavljajo finančno in administrativno breme zaradi sprememb koncesijskih pogodb, sprememb odlokov občin, predvidenih združitev ali ustanovitev novih komunalnih podjetij oz. odprave režijskih obratov, medtem ko pa strošek takšnih finančnih in administrativnih bremen v predlogu zakona ni ocenjen, predlog zakona odločno zavračamo«, je izpostavila predsednica SOS, Jasna Gabrič. Zato je predsedstvo SOS v pogovoru s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor zahtevalo oceno stroškov in prenos ustreznih sredstev na občine. Ob taki sistemski ureditvi občine pričakujejo, da se bi opravila korenita analiza vpliva teh sprememb na cene storitev lokalnih gospodarskih javnih služb, ker se to dolguje občankam in občanom ter analizo učinkovitosti oblik izvajanja GJS in pogovor z občinami, predenj se predlaga sprememba slednjih.

Dr. Boštjan Brezovnik in dr. Gorazd Trpin sta izpostavila, da je predlog zakona, kljub temu, da implementira ustavna določila 70. a člena glede ustavne pravice do pitne vode, v ustavnem neskladju zaradi kršitve določila sledenju horizontalne zakonitosti. Prav tako po besedah strokovnjakov predstavlja težavo, da se poskuša ukinjati režijske obrate, ki delujejo v manjših lokalnih okoljih izrazito racionalno in so trenutna oblika izvajanja javne službe v več kot 100 slovenskih občinah. Ker bi po novem moral izvajalec javne službe s pitno vodo oskrbovati vsaj 5.000 uporabnikov iz javnega vodovoda to tudi pomeni, da bi moralo preko 100 občin ustanoviti javno podjetje, kar je precej obsežen sistem in poveča stroške občinam. Po mnenju dr. Brezovnika in dr. Trpina je pripravljavec tudi spregledal, da je pravica do dostopa do pitne vode postala z vpisom v Ustavo RS univerzalna pravica. To pomeni, da mora biti dostopna vsem, po enaki kakovosti in enaki ceni, česar predlog zakona ne zagotavlja. Kot ključni problem predlagane ureditve sta izpostavila, da sistemsko ne prinaša boljših rešitev za lokalne skupnosti ter občanke in občane. Občine bi na podlagi predloga zakona morale izvesti reorganizacijo, morale bi prenoviti koncesijske pogodbe in jih nekatere izmed njih celo prekiniti ter plačati velike odškodnine koncesionarjem, medtem ko stroškov ministrstvo ni opredelilo.

Iz navedenih razlogov bo Skupnost občin Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor naslovila zahtevo, da se sporna določila umakne, oz. se sprejemanje zakona zaustavi ter pristopi najprej k temeljitim analizam stanja in pogovorom z lokalnimi skupnostmi na njihovi podlagi.

Župan občine Škofja Loka Tine Radinja in dr. Vladimir Prebilič, podpredsednik SOS, sta predstavila zaključne aktivnosti projekta »Peer-To-Peer cooperation« med slovenskimi občinami in Iraško provinco Basra. Sodelovanje temelji na izmenjavi dobrih praks iz slovenskih občin na področju krepitve poklicnih veščin, zaposlitvenih možnosti ter orodij za povečanju motivacije in aktivnega sodelovanja mladih v iraški skupnosti. Omenjena župana sta skozi čas trajanja projekta prenesla svoje znanje in izkušnje na področju ustanovitve in dejavnosti podjetniških inkubatorjev in co-working prostorov. Na podlagi teh je v provinci Basra konec decembra preteklega leta potekala otvoritev podjetniškega inkubatorja, ki je do današnjega dne dobil tudi osebje in preko projektnih aktivnosti in finančne podpore programa izvedel tekmovanje po principu finančnega participativnega pristopa. Izmed 230 prispelih podjetniških predlogov je bilo izbranih najbolj perspektivnih 16, ki so postali prvi inkubiranci podjetniškega inkubatorja. Prav tako je izvajalcem projekta na podlagi izkušen Zavoda za zaposlovanje Slovenije in Moje delo.si uspelo prenesti model zaposlitvene platforme v Basro, s pomočjo katere se bodo povečale zaposlitvene možnosti v celotni regiji.

Na seji so bili potrjeni vsi potrebni dokumenti za sklic redne letne skupščine SOS, ki bo letos jubilejna in bo potekala 18. maja na Bledu.

Sporočilo za javnost 


Nazadnje posodobljeno: