• Domov
  • Novice
  • 13. seja Predsedstva SOS z ministrico Ireno Majcen

dsc_9961-1V sredo, 30.11.2016, je v Medvodah potekala 13. seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki je bila posvečena novi prostorski in gradbeni zakonodaji, obravnavi tematike pametnih skupnosti in stališčem občin do lekarniške dejavnosti. Seje se je poleg županj in županov udeležila tudi ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen s sodelavcema Sabino Jereb in Luko Ivaničem.

  • Nova prostorska in gradbena zakonodaja

Osrednja tema srečanja je bila nova prostorska in gradbena zakonodaja. V vladno proceduro so bili namreč vloženi predlogi Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Predlogi zakonov predhodno niso bili usklajeni s stališči občin, kljub temu, da gre za materijo in vsebine, ki se nanašajo na nova področja oziroma postopke, ki bodo ob uveljavitvi predpisov za občine prinesli nove organizacijske in finančne posledice.

Ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen je poudarila, da je namen nove prostorske zakonodaje skrajšanje postopkov, predvsem za pridobitev gradbenega dovoljenja in sprejemanje prostorskih aktov. Povedala je tudi, da se zavedajo obsežnosti zakonodaje, zato bodo na resornem ministrstvu, ne glede na enomesečni že zaključen rok javne razprave, pripravljeni upoštevati pripombe še vse do marca 2017, tudi zaradi izjemno velikega števila prejetih pripomb. Ministrica je izpostavila, da se zaveda dolgotrajnih in zapletenih postopkov sprejemanja prostorskih aktov na občinski ravni, ki so včasih zapleteni tudi do te mere, da investitor v vmesnem času poišče novo lokacijo v drugi državi. Ne glede na to je poudarila, da ima velika večina občin prostorske akte že sprejete ali so v fazi sprejemanja, nova prostorska zakonodaja pa nanje ne bo vplivala. Ministrica je županje in župane spodbudila še k skupnem koriščenju strokovnega kadra na področju prostora po vzoru Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja in uporabi možnosti regionalnih prostorskih načrtov.

Izidor Jerala, strokovnjak za prostorsko načrtovanje na MO Novo mesto, je predstavil stališča strokovnih služb občin, oblikovana v okviru komisije za prostor pri SOS in potrjena s strani Predsedstva SOS, ki jih je v pisni obliki prejelo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Poudaril je, da si Skupnost občin Slovenije že od 2009 prizadeva za izboljšanje zakonodaje na področju prostora tako, da bi bila v praksi izvedljiva v razumnem času, pri čemer je izvajanje v javno korist ključno vodilo. Navkljub opozarjanjem pa po mnenju SOS nov predlog ponovno ne poenostavlja postopka sprejema in spreminjanja prostorskih aktov, sploh za manjše spremembe oz. popravke manjših napak. Sprejemanje prostorskih aktov je izvirna pristojnost občin, zato bi morala država s svojo pristojnostjo posegati le pri bistvenih nalogah pri normiranju posegov v prostor. Prav tako ponovno ni določen molk organa pri izdajanju smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora. Nerazumno dolgi roki za pridobivanje le-teh namreč upočasnjujejo, zavirajo in onemogočajo sprejem aktov v razumnih rokih. Eden izmed največjih težav za občine se pojavlja na področju komunalnega prispevka. Posebej problematičen je predlog, po katerem za pridobitev gradbenega dovoljenja več ne bi bilo potrebno pridobiti potrdila o plačilu komunalnega prispevka pred izdajo dovoljenja za gradnjo. Skupnost občin Slovenije vztraja, da je potrdilo o plačilu komunalnega prispevka nujno potrebno pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo. Komunalni prispevek, ki je bil pomembno izboljšan z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) je izjemno pomemben instrument racionalne urbanizacije in s tem instrument trajnostne in smotrne rabe prostora. Načelo doslednega povračila dejanskih stroškov komunalne opreme v določenem prostorskem območju bi moralo postati eno izmed ključnih načel in ključna javna korist, ki naj jo določi novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Zato je Skupnost občin Slovenije predlagala, da z novim zakonom postane zavezanec za odmero komunalnega prispevka lastnik zemljišča in ne več investitor. Predlog ZUreP-2 predlagane rešitve v 282. členu ni povzel, uvaja pa z 285. členom Akontacijo komunalnega prispevka, ki daje občinam možnosti odmerjanja komunalnega prispevka lastnikom urejenih zazidljivih zemljišč. Ker so s tem podane podlage za bistveno izboljšanje učinkovitosti odmerjanja komunalnega prispevka smo pričakovali predlog izboljšave meril in kriterijev za odmero in odpravo vrste tehničnih vprašanj, ki so se od leta 2003 dalje nakopičile v posamičnih primerih odmerjanja. Odprto je vprašanje ustreznejšega določanja različnih obračunskih območij za različne vrste komunalne opreme, vprašanje delitve primarne in sekundarne infrastrukture. Zato pričakujemo, da bo v nadaljnji fazi usklajevanj ZUreP-2 poglavje in sistem komunalnega prispevka bistveno izboljšan.

Irena Karčnik, vodja strokovne Komisije SOS za občinsko inšpekcijsko službo je izpostavila, da gre na področju nadzora za jasen prenos pristojnosti, zato se ne strinjamo z ministrstvom, da to za občine ne bo pomenilo dodatnih obremenitev.  Glede na večje število nerešenih zadev v Skupnosti občin Slovenije menimo, da je potrebno najti rešitve za ureditev nadzora nad gradnjami enostavnih objektov, vendar rešitve v Gradbenem zakonu niso primerne, saj za prenos nalog na občinske službe ni zagotovljenih dodatnih sredstev, pojavljajo pa se tudi pomisleki glede predvidene dvotirnosti nadzora. Posebej je bilo izpostavljeno, da ne le, da se za delo občinskih inšpektorjev ne predvideva dodatnega kadra, občine bi naj izvajale dodatne naloge z obstoječim kadrom, pač pa se tudi pričakuje, da se bodo občinske nadzorne službe financirale s prilivi iz naslova izrečenih glob na podlagi novega zakona. Kot je SOS že izpostavila, namen glob ni financiranje dela inšpektorjev, kot tudi namen inšpekcije ni izrekanje glob, temveč vzpostavitev reda, usmerjanje in opozarjanje pri kršitvah. Prav tako je bilo izpostavljeno, da glede na to, da ministrstvo iz tega naslova predvideva “enormne” zaslužke, čemu torej ne zaposlijo dodaten kader na državni ravni. Ne nazadnje pa je bilo še posebej izpostavljeno, da se predvideva prenos, ne le novih zadev pač pa tudi nerešenih zadev na občinske inšpekcijske službe, kar je popolnoma nesprejemljivo.

Manca Plazar, predsednica komisije za prostor pri SOS iz občine Piran je na koncu še posebej izpostavila, da materija zakona posega v ustavno pristojnost občin, kar bi bilo potrebno razrešiti v nadaljnjih usklajevanjih.

Županje in župani so ob zaključku pogovora z ministrico omenili še postopke za vzpostavitev davka na nepremičnine v navezavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Davek na nepremičnine naj bi namreč enotno urejal obdavčitev nepremičnin in tako onemogočil spodbujanje izvajanja zemljiške politike posamezne občine, zato so županje in župani sprejeli sklep, da je nujno potrebna vzporedna vzpostavitev urbane takse, skozi katero bodo imele občine ob uveljavitvi zakona možnost, da izvajajo svojo zemljiško politiko in občinski prostorski razvoj.

Na koncu so se vsi prisotni strinjali, da bo na temo odprtih vprašanj glede prostorske in gradbene zakonodaje sklicano strokovno srečanje MOP, MJU, načelnikov upravnih enot in predstavnikov občin, na katerem bodo poskušali približati stališča in najti rešitve.

  • Pametne skupnosti in vloga Skupnosti občin Slovenije

Simon Mokorel, Flapax je povedal, da občine stojijo pred številnimi izzivi, ki jih digitalna revolucija prinaša v vsakdanje življenje in prehod v pametne skupnosti jim nudi priložnost, da prevzamejo v svoje roke usmerjanje razvoja trga in novih finančnih mehanizmov torej kako si lahko olajšajo procese in programe na način, da jim bo računalnik pomagal, saj so odprti podatki lahko tudi vir za priliv dohodkov v občinski proračun.

Zato se je Skupnost občin Slovenije povezala s pospeševalnikom za pametne skupnosti v alpski, podonavski, sredozemski in balkanski regiji Flapax in tudi uradno podprla podpis namere o sodelovanju v prihodnje. V okviru sodelovanja se bo oblikovala projektna skupina za prepoznavanje možnosti skupnih projektov za lokalne skupnosti, ki bodo pospeševali razvoj pametnih mesti, občin in skupnosti v Republiki Sloveniji, kar vključuje tudi skupni nastop na razpisih za pridobivanje sredstev. Prav tako pa sta se tako Skupnost občin Slovenije kot pospeševalnik FLAPAX zavezala za povezovanje s podjetji in združenji, nevladnimi organizacijami ter državnimi subjekti, ki jih smatrajo za potrebne pri uspešni realizaciji premika v smeri pametnih mest in skupnosti.

  • Stališča občin do lekarniške dejavnosti

Župan občine Ajdovščina, Tadej Beočanin, je predstavil zaključke analize razvojnih priložnosti lekarniške dejavnosti, v sklopu katere je opravil anketo med županjami in župani slovenskih občin, sodelovalo jih je kar 76. Raziskava je pokazala, da je po mnenju občin stanje lekarniške dejavnosti v Sloveniji na zelo visokem strokovnem in organizacijskem nivoju. Raziskava ni pokazala pomembnih težav, s katerimi bi se občine soočale na področju lekarniške dejavnosti, zaznala pa je manjše težave, povezane z dostopnostjo do lekarniških storitev na manj poseljenih območjih. Občine so v sklopu raziskave prepoznale številne razvojne priložnosti lekarniške dejavnosti. Najbolj podpirajo uvajanje farmacevtskih kognitivnih storitev s podporo sistema financiranja javnega zdravstva, večanje dostopnosti do lekarniške dejavnosti in krepitev tržnega dela dejavnosti javnih lekarniških zavodov. Ključna izziva za pospešen razvoj lekarniške dejavnosti v bodoče sta boljše sodelovanje občin in izvajalcev lekarniške dejavnosti ter zagotavljanje stabilnega sistema financiranja novih lekarniških storitev.

  • Delo komisij in delovnih skupin SOS

Predsedstvo se je seznanilo tudi z delom komisij in delovnih skupin. Sestala se je komisija za prostor, ki je na 2. seji, 29.9.2016, obravnavala predlog Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) ter na naslednji 3. seji, dne 27.10.2016, celotno gradbeno in prostorsko zakonodajo (predlogi Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih), člani komisije pa so tudi izvolili novo predsednico komisije, Manco Plazar iz občine Piran. Komisija za občinsko inšpekcijsko službo je na seji dne, 19.10.2016, sprejela stališča predvsem do gradbenega zakona, v delu ki se nanaša na obveznosti in nadzor občinskih služb. Sestala se je tudi delovna skupina za notranjo revizijo. Članice komisije so obravnavale predlog zakona o revidiranju in ocenjevanju vrednosti. Na komisiji za šolstvo in predšolsko vzgojo so 28.10.2016, izvolili novo predsednico Sandro Stajnko iz MO Celje in obravnavali novelo Zakona o vrtcih. Sestala pa se je tudi komisija za pravna in zakonodajna vprašanja, v kateri so izvolili novega predsednika, kateri je postal Saša Blatešić iz MO Slovenj Gradec, ter obravnavali predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je v medresorskem usklajevanju.

  • Razno

Predsedstvo SOS je potrdilo imenovanja naknadno evidentiranih novih članov v delovne skupine in komisije SOS, ter se seznanilo z informacijami o aktivnostih SOS in občin glede vpisa pravice do pitne vode v Ustavo RS, glede nasprotovanja sporazumu CETA, vložitvi zahteve o ustavni presoji zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti  in odločbi Ustavnega sodišča glede proračuna.

Več slik najdete v galeriji na tej povezavi.

< Vse aktualne novice