• Domov
  • Novice
  • 14. seja predsedstva SOS z ministroma Černačem in Poklukarjem

V četrtek, 22.4.2021 je potekala 14. seja predsedstva SOS, katere so se udeležili tudi minister Zvonko Černač iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Minister za zdravje Janez Poklukar in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič. Obravnavane so bile naslednje točke dnevnega reda:

  • Načrt za okrevanje in odpornost s perspektive črpanja sredstev za lokalno samoupravo

Minister Černač je uvodoma obrazložil postopek sprejemanja Načrta za okrevanje in odpornost, ki poteka od oktobra preteklega leta in teče na osnovi niza pogovorov med državo in Evropsko komisijo, trenutno pogovori tečejo na osnovi dokumenta iz 23. decembra 2020. Izpostavil je, da so si evropske države morale v vmesnem času pomagati same, to je storila tudi Slovenija preko t.i PKP (protikoronski paketi), ki so pripomogli k temu, da je slovensko gospodarstvo trenutno razmeroma stabilno glede na okoliščine. Minister Černač je v zvezi s pripravo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) povedal še, da »največja vrednost tega dokumenta ni v sredstvih, pač pa v implementaciji sprememb, ki jih moramo narediti, da bodo generacije za nami lahko živele bolje.«

Konkretneje je minister Černač izpostavil, da želi Slovenija v prvi fazi koristiti 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,2 milijarde evrov posojil. Sredstva v okviru NOO bodo usmerjena v naslednja štiri ključna področja: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast, ter zdravstvo, socialna varnost in stanovanjsko področje. Podprti bodo projekti, ki bodo izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi. Nekateri ukrepi in projekti, ki so iz NOO v postopkih usklajevanj iz različnih razlogov izpadli, bodo uvrščeni v večletni finančni okvir 2021-2027 oz. v druge sheme financiranja. Načrt za okrevanje in odpornost po besedah Černača omogoča ustrezne podlage za izhod iz krize, vendar sam po sebi ne zadošča, zato ga država dopolnjuje z vsemi ostalimi razpoložljivimi viri. To je večletni finančni okvir 2014-2020, razpis React-EU, večletni finančni okvir 2021-2027, sredstva državnega proračuna in zasebna sredstva.

Načrt za okrevanje in odpornost je razdeljen na štiri razvojna področja, to so zeleni prehod – paket v vrednosti 1185,65 mio € od tega 587,65 nepovratnih sredstev ( namenjen obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije v gospodarstvu, trajnostni prenovi stavb, čistemu in varnemu okolju, trajnostni mobilnosti, krožnemu gospodarstvu – učinkovita raba virov), za področje digitalne preobrazbe bo namenjenih skupno 450,53 mio. €, od tega 330,53 nepovratnih sredstev (digitalna preobrazba gospodarstva, javnega sektorja in javne uprave), za pametno, trajnostno in vključujočo rast bo namenjenih 999,59 mio. €, od tega nepovratnih 675,39 mio. € (raziskave, razvoj in inovacije, dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje, trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov, preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine, krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici ter učinkovite javne institucije), zadnje področje pa je zdravstvo in socialna varnost, kateri bo namenjeno skupno 363,90 mio. €, od tega 244,90 mio. € nepovratnih sredstev za zdravstvo, socialno varnost in dolgotrajno oskrbo ter stanovanjsko politiko.

Minister je izrazil pričakovanje, da bodo pogajanja z Evropsko komisijo zaključena do konca maja tega leta, kar bi lahko pomenilo pričetek črpanja sredstev iz tega naslova že z mesecem septembrom.

Med razpravo je bilo zastavljeno tudi vprašanje glede obstoječe finančne perspektive in ali bodo sredstva, ki bodo ostala, prerazporejena na obstoječe projekte. Minister je odgovoril, da so lansko leto izračunali, da bo do tega prišlo, vendar so se zgodile spremembe zaradi Covid-19. S strani EU so dobili odobreno prerazporeditev sredstev, pospešili so določene projekte na področju okolja in infrastrukture. Ocena bo znana konec junija, vendar najverjetneje teh ostankov sredstev žal ne bo. Če pa bodo, bodo sredstva razporedili in omogočili najprej zaključek projektov, ki že tečejo.

  • Dolgotrajna oskrba starejših

Minister za zdravje Janez Poklukar in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič sta povedala, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi v pripravi, vključeval pa bo poleg dela, ki se nanaša na institucionalno varstvo v zavodih tudi dnevne centre, manjše bivalne skupine z 20 do 30 posteljami, oskrbne domove in negovalne domove s po 100 posteljami. Za oskrbo na domu se predvideva izobraževanje kadra v letu 2022 in intenzivni zagon aktivnosti leto za tem, saj je to bistvenega pomena, poleg zagotovitve zadostnih finančnih sredstev za izvajanje aktivnosti. Viri financiranja za dolgotrajno oskrbo bodo evropska sredstva, deloma tudi prej obravnavan Načrt za okrevanje in odpornost ter sredstva iz razpisa React, integralna sredstva državnega proračuna, trenutno načrtovana višina iz tega naslova je 15. mio. letno, nekatere pravice pa bodo prenesene tudi iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Sprejetje zakona se predvideva še v letu 2021.

S strani predstavnikov pristojnih ministrstev je bilo izpostavljeno še, da se bo v tem in v prihodnjih dveh letih intenzivno posvečalo izgradnji, obnovi in prenovi domov za starejše tako, da bodo zadostili nekaterim standardom in normativom, ki so se izkazali kot nujni predvsem v času prvega in drugega vala epidemije Covid-19 (npr. zagotavljanje sivih in rdečih con, manjše število postelj na sobo, možnost izolacije oskrbovancev).

Županje in župani so pozdravili predlagane rešitve in izpostavili potrebno po intenzivnejšem vključevanju lokalnih skupnosti v pripravo dokumentov že v pripravljalni fazi, saj le tako lahko dosežemo, da se pripravi in sprejme Zakon o dolgotrajni oskrbi in podzakonski predpisi, ki bodo upoštevali realne potrebe na terenu oz. bodo celostno usklajeni z občinami in ostalimi ključnimi deležniki.

SOS je predhodno že opozorila, da pričakuje celoviti sistemski pristop, torej da so v sistemu integrirani tako socialni kot zdravstveni vidiki skrbi za starejše. Dejstvo namreč je, da obstoječe pravne podlage ne omogočajo postopkov v okviru katerih bi bila mogoča enaka ali primerljiva obravnava upravičencev, nosilci ukrepov niso določeni v dokumentih načrtovanja, veljavni predpisi pa ne omogočajo transparente razmejitve med viri in izvajanjem zdravstvenega in socialnega dela dolgotrajne oskrbe. Prav tako ni jasne razmejitve stroškov med socialno oskrbo in zdravstveno oskrbo, po državi pa obstajajo precej različne cene izvajanja storitev. Zato so po prepričanju Skupnosti občin Slovenije potrebne strukturne spremembe, spremembe socialnih storitev, pripraviti pa je potrebno tudi podlage za nove storitve, nove oblike dela in zbiranja finančnih virov za zagotavljanje finančne stabilnosti in vzdržnosti sistema. Lokalne skupnosti namreč brez dodatnih sredstev za izgradnjo niso finančno zmožne financirati infrastrukture in zagotavljati dodatna sredstva za (investicijsko) vzdrževanje zavodov. Ter se pričakuje, da bo storitev dolgotrajne oskrbe javna služba, ki se izvaja v javnem interesu, se trajno in nemoteno zagotavlja vsem državljanom na nepridobitni način v določenem obsegu in standardu. Njen prvenstveni cilj ne sme biti ustvarjanje dobička.

  • Predstavitev izhodišč novega plačnega sistema

Županje in župani so se seznanili, da je bilo govora o prenovi plačnega sistema in plačah funkcionarjev na zadnjem srečanju ministrove delovne skupine za lokalno samoupravo, vendar do spremembe stanja sprejemanja zakona ali njegove vsebine do tega trenutka še ni prišlo. Minister je v odgovoru SOS prav tako navedel, da se Vlada RS zaveda problematike nastalih plačnih nesorazmerij in jih skuša ustrezno nasloviti, ob trenutnih razmerah, ki terjajo usmeritev pozornosti v soočanje z nastalimi posledicami epidemije COVID-19, pa aktivnosti primarno vključujejo v zagotavljanje sistema nagrajevanja in ustreznih pogojev dela za vse, ki so v prvi vrsti pri svojem delu v času epidemije najbolj izpostavljeni tveganim razmeram.

Predsedstvo je ponovno izpostavilo, da je obstoječi plačni sistem popolnoma razvrednotil delo županov, sploh glede na veliko odgovornost, ki jo prinaša županska funkcija. Ne nazadnje pa so bili župani zagotovo med tistimi bolj izpostavljenimi v razmerah epidemije, saj so pogosto prvi reševali situacije na terenu in bili in so še vključeni v vsa pomembna usklajevanja na lokalni ravni.

  • Razno

Predsedstvo se je seznanilo tudi z delom komisij in delovnih skupin SOS, aktivnostmi SOS na državni in mednarodni ravni, ter potrdilo evidentirane kandidatke in kandidate v komisijo za kmetijstvo in razvoj podeželja, komisijo za turizem in v novoustanovljeno Komisijo za obravnavo vprašanj s področja delovanja skupnih občinskih uprav pri SOS.

< Vse aktualne novice