V sredo, 19. 5. 2021 je potekala 15. redna seja predsedstva SOS. Osrednji del seje je bil namenjen razpravi z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jožetom Podgorškom. Obravnavane teme na seji so bile:
- Večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027, skupna kmetijska politika po letu 2020 in vloga občin na področju kmetijstva in razvoja podeželja
Minister dr. Podgoršek je na srečanju izpostavil, da iz naslova večletnega finančnega okvira in skupne kmetijske politike EU pričakujemo 1,8 milijarde EUR sredstev za celotno obdobje. Večina sredstev bo namenjenih neposrednim plačilom v kmetijstvu, vsaj 20% sredstev bo namenjenih ozelenitvenim ukrepom ter del sredstev za intervencije v kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo trenutno pospešeno pripravlja strateški načrt porabe sredstev, pri tem pa poskuša vključevat vse ključne deležnike, med katere sodijo tudi lokalne skupnosti. Prav za slednje je pomembno področje razvoj podeželja. Ukrepi iz tega naslova bi se v prihodnje financirali iz sklada za obnovo in razvoj, nekatere stroške bi prevzela resorna ministrstva.
Minister je poudaril, da imamo v Sloveniji izrazito razpršeno kmetijstvo in večinoma male kmetije, veliko jih leži na območjih z omejenimi možnostmi obdelave zemlje. Ohranjanje in razvoj takšnih kmetij je strateško pomembno že iz vidika zagotavljanja poseljenosti teritorija, vsekakor pa tudi z vidika zagotavljanja zdrave, domače hrane. Ker ministrstvo želi pri porabi sredstev čim bolj odgovoriti na potrebe lokalnega okolja želijo dati večji poudarek Lokalnim akcijskim skupinam. Minister je v pogovoru z županjami in župani izpostavil, da s sodelovanjem lokalnih akterjev lahko vzpostavimo lokalne dobavne verige in boljše cene na trgu. V postopku za doseganje tega cilja prepoznava županje in župane ter občine za pomembne akterje pri povezovanju ljudi oz. pridelovalcev in proizvajalcev na lokalnem nivoju, zato jih je prosil za aktivno podporo.
V zvezi z izvajanjem ukrepov lokalnih akcijskih skupin in ti. izvajanjem CLLD (Lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost), se je seje udeležil Roman Medved iz Društva za razvoj slovenskega podeželja, kjer spremljajo program za izvajanje CLLD. Povedal je, da zaradi zakasnitve začetka izvajanja se projekti lokalnega razvoja v Sloveniji izvajajo šele od konca leta 2016, kljub temu pa so že do sedaj na podeželju z njimi ustvarili 250 novih delovnih mest.
Opozoril je na to, da se v novi perspektivi za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost namenja manj denarja in izrazil prepričanje, da se bi tudi v naslednji finančni perspektivi za ta namen moralo nameniti vsaj toliko sredstev kot prej.
Županje in župani predsedstva SOS so se strinjali, da je potrebno za lokalne akcijske skupine oziroma lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, nameniti vsaj toliko sredstev kot v preteklem programskem obdobju, ob tem da naj večji delež sredstev prihaja iz naslova evropskih strukturnih skladov. Prav tako je predsedstvo izpostavilo potrebo po boljšem, predvsem pa bolj enostavnem izvajanju programa in poenostavitvi administrativnega dela. Županje in župani so se strinjali, da morajo ukrepi v CLLD obsegati več komponent, med katerimi je zagotovo tudi ustrezna infrastruktura.
V pogovoru z ministrom Podgorškom je tekla beseda tudi o branjenju pred točo nosnimi oblaki. Županje in župani predsedstva SOS so izpostavili, da je potrebna sistemska ureditev obrambe pred točo in sicer z ustrezno zakonsko podlago – materialni predpis, ki bi bil trajnejši (in ne zgolj dvoletni sklepi vlade, ki niso zadostna pravna podlaga). S sistemsko ureditvijo bi se moralo določiti območje branjenja (npr. celotno slovensko ozemlje), način izvajanja, način financiranja, financerji (določiti deleže) in sodelovanje med akterji.
Minister Podgoršek je v zvezi z vprašanjem novega predloga Zakona o zaščiti živali kot najbolj pereče vprašanje izpostavil financiranje po preteku prvih 30 dni, ko je žival sprejeta v zavetišče. Povedal je, da bi bila ureditev, po kateri nastaja finančna vrzel med 30. in 120. dnem v zavetišču, ko financiranje zapuščene živali prevzame država, stimulativna za zavetišča, saj živali več ne bo dovoljeno usmrtiti. Ministrstvo je prepričano v ustreznost rešitve in v to, da določbe zakonskega predloga ne bodo dodatno bremenile občinskih proračunov.
Vseeno je bilo s strani predsedstva opozorjeno, da je ministrstvo spregledalo možnost, da je lokalna skupnost lahko tudi imetnik zavetišča, s čemer je dejansko strošek prenesen na občine. Zato je nujno, da se za izvajanje nalog zagotovi sistemski vir.
- Financiranja izvedbe vseh v dogovore za razvoj regij vključenih projektov
Predsedstvo SOS je v razpravi ugotavljalo, da je mehanizem Dogovor za razvoj regij v obdobju 2014–2020 učinkovit in zato podprlo poziv Vladi RS, da se v programskem obdobju 2021–2027 izvajanje tega mehanizma nadaljuje in zagotovi sredstva vsaj v enaki višini kot v obdobju 2014–2020. Prav tako pa, da zagotovi sredstva za izvedbo vseh projektov potrjenih v dogovorih za razvoj regij 2014–2020 iz sredstev evropske kohezijske politike 2014–2020.
- Investicije v predšolsko vzgojo in šolstvo
Predsedstvo SOS je govorilo tudi o investicijah v predšolsko vzgojo in šolstvo in glede na izjemno obsežne potrebe občin dalo poziv Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da zagotovi dodatna državna sredstva za sofinanciranje investicij v predšolski in šolski prostor. SOS bo prav tako na Državni svet RS naslovila pobudo za odprtje razprave glede sofinanciranja investicij v vrtce in osnovno šolstvo.
- Ukinjanje poštnih poslovalnic
Ponovno izpostavljena tema na predsedstvu je bilo ukinjanje poštnih poslovalnic oziroma preoblikovanje pošt v pogodbene pošte, tudi v krajih, kjer je to edina pošta. Predsedstvo SOS je ponovno poudarilo, da je nujno potrebno tak trend ustaviti z vidika ohranjanja poseljenosti in dostopa ljudi po vsej Sloveniji do osnovnih storitev po enaki kakovosti. Izpostavilo je tudi, da država namenja sredstva za javni prevoz iz državnega proračuna, ki kot dejavnost ne proizvaja dobička, medtem ko sredstev za pošte na podeželju ne želi prispevati, kljub temu, da poštne storitve letno proizvedejo dobiček, kar pa je nesprejemljivo za lokalne skupnosti in njihove prebivalke in prebivalce.
- Sklic redne letne skupščine SOS
Predsedstvo SOS se je seznanilo z dokumenti SOS za leti 2020 in 2021 za sklic redne seje skupščine SOS in jih potrdilo. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo redna letna skupščina SOS potekala predvidoma 15. 6. 2021 v živo, če bodo le razmere to dopuščale.
