V četrtek, 9.3.2017, je potekala 15. redna seja predsedstva SOS v Črnomlju. Članice in člani so obravnavali naslednje teme:

  • Slavnostni podpis pristopa Združenja Forum romskih svetnikov k Skupnosti občin Slovenije

Predsednik Skupnosti občin Slovenije, Bojan Kontič in predsednik Združenja Forum romskih svetnikov, Darko Rudaš sta podpisala izjavo o izrednem članstvu Združenja Forum v SOS. Ob tej priložnosti je predsednik SOS izpostavil, da je Skupnosti občin Slovenije in občinam v interesu opolnomočenje svetnic in svetnikov, saj s tem županje in župani dobijo pomembne partnerje v oblikovanju razvoja občin, to pa velja tudi za romske svetnice in svetnike. Skupnost občin Sloveniji želi že izvoljenim romskim svetnicam in svetnikom kot tudi kandidatkam in kandidatom za svetnice in svetnike nuditi potrebno podporo in strokovno pomoč, saj so prepričani, da bi morali romski svetniki in svetnice biti usposobljeni za aktivno oblikovanje položaja romskih skupnosti zato, da romska skupnost kot takšna in posameznice in posamezniki v njej, prevzamejo odgovornost za svoj položaj in se iz obrobja družbe pomaknejo oz. vključijo v osrednje tokove življenja in dela v občinah.

Vključitev v Skupnost občin Slovenije se je zgodila na pobudo predsednika Združenja Forum romskih svetnikov Slovenije, Darka Rudaša z namenom boljšega sodelovanja med romskimi svetniki in občinami, izobraževanja zdajšnjih romskih svetnikov pa tudi bodočih, z vključitvijo pa bi izvoljeni svetnice/svetniki lahko dobili tudi ustreznejšo podporo in strokovno pomoč pri izvrševanju svojega mandata kot zastopniki interesov romske skupnosti.

  • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

K temi predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se predstavniki Ministrstva za zdravje kljub večkratnim zaprosilom za odprtje dialoga seje predsedstva SOS niso udeležili. Pa tudi sicer je bilo izpostavljena slaba komunikacija z ministrstvom za zdravje in reprezentativnimi predstavniki občin in pomanjkanje odzivnosti, kadar gre za zadeve na področju zdravstva na lokalni ravni. Županje in župani so tako prisluhnili stališčem komisije za socialo in zdravstvo pri SOS, ki jih je predstavil njen predsednik Andrej Sluga iz občine Krško. Povedal je, da sta oba temeljna zakona, ki urejata področje zdravstvenega sistema – Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, stara 25 let in sta bila pisana pred uveljavitvijo lokalne samouprave. Poudaril je tudi, da današnje občine kot temeljne lokalne samoupravne skupnosti ne moremo enačiti s sistemom, ki je veljal v letu 1992 in 1993, prav tako pa sama ustava določa, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in, ki zadevajo prebivalce občine. Prav tako je izpostavil, da za celotno področje zdravstvene dejavnosti zakon o lokalni samoupravi, ki je temeljni predpis lokalne samouprave, nalog s tega področja ne omenja in tudi dejansko občine tega področja ne urejajo samostojno, prav tako pa je za lokalne skupnosti moteče, da nimajo vpliva na trajanje koncesijskih razmerij, štipendiranje ali poklicno usmerjanje z vidika potreb v lokalnem okolju, zakonodaja pa jih obremenjuje tudi z izvajanjem obdukcijskih pregledov za tiste zavarovance, ki so umrli izven javnih zavodov.

V nadaljevanju je opozoril na nejasno opredelitev pristojnosti občin v področni zakonodaji, njeno parcialno sprejemanje in zato nastanek neskladij ter možnost skritih posegov v finančna sredstva lokalnih skupnosti zaradi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pravice do bolniškega staleža.

Člani predsedstva so opozorili, da se občani pogosto obračajo na občine, saj menijo, da so zadeve zdravstvenega varstva v pristojnosti lokalne skupnosti. Predsedstvo SOS se je strinjalo s pomisleki in stališčem komisije na predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pozvalo občine k oddaji pripomb na zadevni zakon, do torka, 14.3.2017, da bo SOS posredovala usklajene pripombe in predloge na pristojno ministrstvo.

  • Vizija razvoja Slovenije do leta 2050 in strategija razvoja do leta 2030

Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar in ga. Nataša Kobe Logonder, vodja sektorja za razvojne politike pri Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko sta županjam in županom predstavila vizijo razvoja Slovenije do leta 2050 in strategijo razvoja do leta 2030.

Franc Matjaž Zupančič je povedal, da je vlada kot eno osrednjih prednostnih nalog svojega mandata določila pripravo nove strategije razvoja Slovenije. Pri oblikovanju jasno začrtane smeri dolgoročnega razvoja države je ključni in temeljni korak vizija, ki opredeli strateško usmeritev in oriše podobo države, kakršne si želimo v prihodnosti. Ob pomanjkanju jasne vizije Slovenije je pred pripravo strategije razvoja Slovenije stekel proces priprave vizije države. Povedal je, da je ob upoštevanju nacionalnih, regionalnih in globalnih trendov, scenarijev prihodnosti in potencialnih motilcev skupaj, v procesu sodelovanja in vključevanja širokega kroga prebivalk in prebivalcev Slovenije, nastala Vizija Slovenije.

Nataša Kobe Logonder je povedala, da so z dolgoročnim dokumentom želeli predvsem spodbuditi, da se razmišlja pozitivno in ne le negativno. Kar zadeva strategije je povedala, da obstaja veliko strateških dokumentov, potrebujemo pa krovnega. Dokument so začeli pripravljati lani  in imajo osnutek, v procesu vključevanja pa si želijo javno razpravo aprila oziroma maja, ko bo dokument dodelan. Prav tako je povedala, da je še čas in bi bili veseli, če bi jim občine sporočile primere s terena, probleme,… da bi jih upoštevali pri pripravi.

Županje in župani so sicer pozdravili vključujoči pristop in temeljne cilje dokumentov, vendar so opozorili, da bo pot do uresničitve težavna ter, da lokalne skupnosti zaznavajo čedalje večjo centralizacijo, tudi centralizacijo določenih javnih storitev (kot je ukinjanje davčnih, geodetskih in poštnih uradov), kar ni v skladu z namenom zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja in omogočanja dostopa vseh prebivalcev Slovenije do teh storitev.

  • Odprta vprašanja nove gradbene zakonodaje in problematiko možnosti obravnave OPN na upravnih sodiščih

Izidor Jerala, prostorski strokovnjak Mestne občine Novo Mesto in Irena Karčnik, vodja Medobčinskega inšpektorata Trzin, oba predstavnika področnih komisij SOS, sta predstavila odprta vprašanja nove gradbene zakonodaje in problematiko možnosti obravnave OPN na upravnih sodiščih.

Izidor Jerala je povedal, da je sicer vizija ministrstva, da se sprejme trojček prostorske in gradbene zakonodaje čim prej, vendar opozoril, da mnoge predlagane rešitve v zakonu niso bile preizkušene.

Ena izmed izpostavljenih perečih težav, ki se pojavlja v predlogu Zakona o urejanju prostora je, da se dopušča možnost, da bo zoper vse na občinskem svetu sprejete prostorske akte lokalnih skupnosti možen upravni spor na upravnem sodišču. Evropska komisija je prav tako na Republiko Slovenijo naslovila uradni opomin zaradi neizpolnitev iz evropske direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Za lokalne skupnosti bi takšna dikcija (da so slovenski prostorski akti po svoji vsebini projekti) pomenila kolaps pri izvajanju prostorskih aktov. Prav tako je izpostavil nov instrument predodločbe, ki bi znal bit sporen za občine.

Glede predvidenega prenosa nadzora nad enostavnimi objekti je opozoril, da se na občine ne prenaša le urbanističnega nadzora nad enostavnimi objekti, ampak se prenaša tudi nadzor nad vzdrževalnimi deli in vzdrževalnimi deli v javno korist ter ostalimi gradnjami, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje; za izvajanje urbanističnega nadzora za občinske inšpektorje se zahteva gradbeno izobrazbo (urbanistična izobrazba bi morala zadoščati); uvaja se retroaktivni nadzor nad že zgrajenimi objekti, pri gradnji novih pa investitorjem ne dopušča možnosti predhodne formalne ugotovitve urbanistične skladnosti; da MOP še ni javno objavil strokovne ocene o številu enostavnih objektov, niti podatkov o številu inšpekcijskih postopkov, ki jih inšpekcije zaradi neprioritetnosti še niso obravnavale, niti podatkov o številu inšpekcijskih postopkov, ki so se zaključili s sklepom, ker objekt ni predstavljal objekta po dikciji Zakona o graditvi objektov (2. člen, tč. 1.1.5-ZGO-I) in, da MOP v zadnji različici predloga GZ spreminja prvotne rešitve tako, da ni jasno, kateri enostavni objekti sploh so, jasno je le, da jih zagotovo ne bo določal zakon ali občinski predpis. 

Irena Karčnik je poudarila, da občinski inšpektorji ne nasprotujejo prenosu nalog, temveč opozarjajo, da se naj takšna sprememba zgodi na podlagi verodostojnih podatkov. Uradni podatek MOP je namreč, da nadzor nad »enostavnimi« objekti danes predstavlja le 5% vseh inšpekcijskih zadev, medtem ko so navajali v letnih poročilih od leta 2006 dalje, da bi naj bila državna gradbena inšpekcija izredno zasedena in da glavnina problemov predstavlja nadzor nad enostavnimi objekti.

Ne nazadnje je opozorila, da gre za izredno težke postopke, saj mora inšpektor najprej opraviti delo upravnega organa in šele nato izvede nadzor in izreče ukrep. Na koncu pa dodala pomislek, da sistem kot je nastavljen zdaj, bo neučinkovit ne glede na to kdo ga bo izvajal.

Galerija slik.

 

 

< Vse aktualne novice