V Rimskih Toplicah je 2. in 3. oktobra 2018 pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja potekal 2. kongres slovenskih občin. Kongres sta otvorila Leo Kremžar, predsednik programskega sveta in župan Občine Laško in gostitelj Franc Zdolšek.

Ključne probleme občin, so v uvodnih nagovorih predstavili predstavniki treh združenj SOS, ZMOS in ZOS, ki so kongres soorganizirali. Podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, dr. Ivan Žagar je opozoril na problem premajhne avtonomije občin, tako finančne, kot vsebinske in njihove podfinanciranosti. Pri vsebinski avtonomiji je opozoril na prostorsko načrtovanje, ki je naloga občin, vendar morajo te pridobiti številna soglasja raznih inštitucij. Podobno je pri vrtcih. V zapisano izvirno pristojnost država prepogosto posega z določanjem pravil, normativov in standardov, tako da so občine le izvajalke in ne odločevalke. Glede finančne avtonomije, je tako kot premije Šarec, opozoril na neprimernost formule in nesprejemljivost mehanizma pogajanja za višino povprečnine. Opozoril je tudi, da napačno enačimo kohezijsko politiko z regionalnim razvojem, nanj smo po njegovih besedah pozabili. Z razvojem zelo zaostajamo tudi zato, ker nam ni uspelo vzpostaviti druge ravni lokalne samouprave, torej pokrajin. Prav tako sta na dolgoletno podfinanciranost občin opozorila predsednika Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, Robert Smrdelj in Matej Arčon. Slednji je, kar zadeva višino povprečnine, predlagal, da bi pri znesku, ki ga za prihodnje leto ponuja finančno ministrstvo, torej približno 564 evrov, zamenjali prvi dve številki.

Osrednji dogodek prvega dne je bil pogovor z novim predsednikom vlade, Marjanom Šarcem, ki je izpostavil nekaj za občine pomembnih stališč. Eno izmed njih je, da ni dobro, da so občine glede pogajanj o višini povprečnine postavljene na raven sindikatov. Prav tako je povedal, da se bo zavzemal za spremembo zakonodaje, vendar bo za to potreben čas. Ker mora vlada do 15. oktobra poslati proračun v Bruselj, je za trenutno višino povprečnine finančnemu ministru dal navodilo, da zagotovi občinam največ kar je možno, saj je lokalna samouprava tista, kjer se vse začne in se največ tudi naredi. Poudaril je, da je v občine naložen denar dobra naložba. Po njegovih besedah pa ni le povprečnina tista o kateri se bodo morali pogovarjati, tudi naloge občin je potrebno prevetriti, saj so občine med seboj precej različne. Občine imajo različne ceste, gorske, ravninske, zelo ali malo obremenjene, različna je infrastruktura, število vrtcev in otrok, ponekod se družine priseljujejo spet drugje odseljujejo … Formula sedaj teh razlik ne zajema, razlike pa imajo velik vpliv na občinske proračune.

Nekdanjim županskim kolegom je Šarec zagotovil tudi, da jim ne bo več treba pripravljati protestov na balkonu državnega zbora, saj je to ponižujoče. Župani so funkcionarji, ki jih je treba spoštovati, opravljajo težko in odgovorno delo, ki je po njegovih besedah tudi slabo plačano. “Župan mora vedno naleteti na odprta vrata,” je poudaril premije. Premije Šarec je omenil tudi pokrajine. Nanje ne gleda kot na dodatne stroške, temveč priložnost za decentralizacijo. Spomnil je tudi, da je bil že kot župan zelo kritičen do treh reprezentativnih združenj občin, kar po njegovih besedah ni ravno najbolje in bi moralo obstajati eno, enotno.

V moderiranem pogovoru z župani se je predsedniku vlade Šarcu pridružil tudi minister za javno upravo Rudi Medved, ki je povedal, da ga je k prevzemu funkcije ministra spodbudila želja po spremembi odnosa države do občin, ki jo je začutil kot dosedanji direktor občinske uprave.

Tako Šarec kot Medved o številkah za povprečnino nista govorila. Je pa minister Medved izrazil upanje, da se bodo dogovorili in da bodo vsi razumeli, zakaj so prišli do takšne številke in ta ne bo samo odločitev vlade. Takoj nato pa si želi, da bi z lokalnimi skupnostmi začeli dialog o obveznih nalogah občin, ki jih je tudi po njegovi oceni treba prevetriti. Omenjeni so bili standardi v vrtcih, HACCP, obveznosti, ki so posledica dviga plač v javnem sektorju, migranti in podobno. Premije je povedal, da je ministru za šolstvo že dal navodila, da poišče možnosti za gradnjo šol. Župani so opozorili tudi na pomanjkanje sredstev in prestroga pravila za obnovo kulturne dediščine, ki nam ni v ponos, še posebej, če to postavimo v kontekst kulturnega turizma. Dr. Ivan Žagar je v razpravi vladi predlagal sprejem akcijskega načrta za črpanje EU sredstev.

Premije je združenjem občin predlagal, da oblikujejo skupino, ki bo sodelovala pri pripravi sprememb zakonodaje, saj ne bi rad, da bi ministrstva to delala sama. Povedal je tudi, da bo potrebno veliko dela in potrpežljivosti, saj miselnosti, ki je veljala 25 let, ni mogoče spremeniti čez noč.

Kongres se je nadaljeval s tremi predavanji o aktualnih vidikih lokalnega razvoja. Damjan Kavaš, Jani Kozina in Srna Mandič so govorili o izzivih spodbujanja regionalnega razvoja, ustvarjalnih poklicih kot elementih sodobnega lokalnega razvoja ter kakovosti bivanja in novih izzivih za lokalno skupnost.

Na popoldanski okrogli mizi, kjer je tekla beseda o regionalnemu razvoju so sodelovali dr. Ivan Žagar, podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, Matej Arčon, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, Rudi Medved, minister za javno upravo Republike Slovenije, Zvonko Černač, predsednik Odbora Državnega zbora RS za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, Dušan Strnad, predsednik Komisije Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj MGRT.

Drugi dan kongresa so potekali trije vzporedni tematski sklopi. Z gosti so bili osvetljeni sodobni vidiki razvoja občin v digitalni dobi, kako zagotoviti, da bodo prebivalci Slovenije živeli v urejenem, prijaznem, zdravem in varnem okolju, posebna pozornost pa je bila namenjena turističnemu razvoju v lokalnih skupnostih.

Panel Vidiki sodobnega razvoja občin je moderiral Simon Mokorel iz projektne pisarne SOS-PROPI. O razvoju občin v digitalni dobi je spregovorila prof. dr. Emilija Stojmenova Duh, iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kaj lahko stori država na področju infrastrukture IT-ja in investicij za lokalne skupnosti sta predstavila predstavnika MJU, mag. Jurij Dolžan z napovedjo razpisa Internet stvari, kot priložnosti za razvoj pametnih mest in skupnosti in Polona Kobal, ki je predstavila korake do vzpostavitve hibridnega računalniškega oblaka za javni sektor, ki ga bodo uporabljale tudi občine. Pametna mesta in kako s pilotnimi projekti do boljših storitev za občane je predstavil Matjaž Šteblaj, ki vodi SRIP Pametna mesta in skupnosti. Z odprto kodo in uporabnimi rešitvami, kot je Parlameter ali modul za participatorni proračun iz zbirke Konzul je predstavil Žiga Vrtačič iz Danes je nov dan. Dobre prakse občin, kje se zatika tri mesece po uvedbi GDPR-ja in kako naprej je predstavila mag. Renata Zatler, Dataofficer, d. o. o., pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov.

Drugi panel, Kakovost bivanja – kakšno lokalno okolje si želimo?, je moderiral Leo Kremžar. Doc. dr. Pavel Gantar je prisotne nagovoril s predavanjem o kvaliteti življenja v “majhnem kraju v bližini večjega mesta”. Oblikovanje in uresničevanje prostorske vizije občine je povzel prof. Janez Koželj iz Mestne občine Ljubljana. Pogled občin na investiranje naložb iz skladov EU-ja po letu 2020 pa je predstavil dr. Ivan Žagar. Franci Žmavc, IMP, d. d. je skušal odgovoriti na vprašanje, kako v praksi do kakovostne izvedbe občinskih projektov, medtem ko je o smereh razvoja in povezovanju z občani spregovoril dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Tretji panel, z moderatorjem Petrom Misjo in temo Turizem in lokalna skupnost, je gostil kar dva ministra, Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in Marka Bandellija iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka pristojna za turizem je predstavila Strategijo slovenskega turizma in skupaj z mag. Majo Pak, generalno direktorico Slovenske turistične organizacije, ki se je osredotočila na promocijo Slovenije, kot zelene, digitalne in povezane, številne prisotne navdušila. Kako financirati naložbe za trajnostno rast slovenskega turizma je predstavil Roman Rojc iz SID banke. V turističnem panelu je sledila okrogla miza in pogovor o tem, kako še izboljšati sodelovanje med občinami in turističnim gospodarstvom. Gostje okrogle mize so bili ministra, Počivalšek in Bandelli ter Igor Kos, župan občine Žalec, ki je z drzno potezo fontane piva požela zavidanja vredne uspehe. Peter Misja, župan občine Podčetrtek, predsednik turistične zveze Slovenije, in predsednik komisije SOS za turizem je odlično izbral in povezoval vsebino, goste v omizju in udeležence turističnega panela. Bili so si enotni, da se na prihodnost turizma lahko gleda z optimizmom in pogumom.

Osrednji del drugega dneva in hkrati tudi sklepni del kongresa je bilo srečanje in pogovor s predsednikom republike, Borutom Pahorjem, častnim pokroviteljem kongresa. Sodeloval je v pogovoru z županjami in župani, ki ga je vodil Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina. Župan Beočanin se je predsedniku republike zahvalil, da kongres že drugo leto zapored poteka pod njegovim častnim pokroviteljstvom in predsednika zaprosil za njegov pogled na dosedanji razvoj lokalne samouprave. Predsednik republike je ponovil oceno, ki jo je podal na lanskem prvem kongresu slovenskih občin v Podčetrtku: da je projekt lokalne samouprave eden uspešnejših projektov slovenske družbene in politične tranzicije in mu tudi gre zahvala za uravnotežen razvoj naše domovine. Dejal je, da je delo županov in županij nenadomestljivo ne le, ko gre za stvarni razvoj in napredek njihovega okolja, temveč predvsem zato, ker so župani tisti, ki ljudi povezujejo v skupnost.

V nadaljevanju pogovora so nekateri župani izrazili željo in pripravljenost za uvedbo pokrajin, ki je lahko eden izmed odgovorov na izzive skladnega regionalnega razvoja. Predsednik Pahor jih je spodbudil v odločenosti, da po letošnjih lokalnih volitvah na posvetu preverijo pripravljenost za ustanovitev pokrajin: “Pred nami bo strma in tvegana pot. A je vredno poskusiti, če smo prepričani, da je projekt pokrajin dober. Menim, da je zdaj najboljši čas, da ponovno poskusimo,” je dejal predsednik Pahor.

2. kongres slovenskih občin je letos prvič potekal v sodelovanju vseh treh interesnih združenj občin: Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, morda bo prihodnje leto že potekalo v organizaciji enega, enotnega.

Predstavitve predavateljev bodo objavljene kmalu. Fotografije z dogodka so dostopne na povezavah:

·         2. kongres slovenskih občin, 2.10.2018

·         2. kongres slovenskih občin, 3.10.2018

·         2. kongres slovenskih občin, 3.10.2018, tematski sklopi

 

< Vse aktualne novice