• Domov
  • Novice
  • 2. seja predsedstva SOS v Cerkljah na Gorenjskem

V četrtek, 20. 6. 2019 je v prostorih občine Cerklje na Gorenjskem potekala 2. seja predsedstva Skupnost občin Slovenije. Županje in župani so obravnavali naslednje teme:

  • Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o vrtcih (ZVrt-G)

Predsedstvo SOS je podprlo intenco ministrstva po spremembah na področju zasebnih vrtcev. Pri tem je predsedstvo izhajalo iz zahteve, da morajo občine imeti možnost avtonomnega odločanja na vseh izvirnih področjih svojega delovanja. Predlagana rešitev daje vodstvom občin v roke pomembni instrument odločanja o financiranju, pa tudi nadzor delovanja zasebnih vrtcev. Predlagana rešitev ničesar ne ukinja, tudi zasebnim vrtcem ne ukinja financiranja, zasebne vrtce pa usmerja k pogovorom, dogovorom in usklajevanjem z občinami, saj bodo te njihovo dejavnost tudi financirale.

  • Problematika urejanja lastništva javnih cest

Luka Ivanič iz službe za sistem prostora in okolja na Ministrstvu za okolje in prostor je uvodoma povzel novost Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki se je začel uporabljati s 1.6.2018 v delu, ki se nanaša na 4. odstavek 199. člena. V njem je navedeno, da lahko lastnik nepremičnine po kateri poteka grajeno javno dobro sam sproži postopek razlastitve v kolikor ima lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičnini omejeno. Ob tem je v 192. členu navedeno, da se lastninska pravica lahko odvzame z odškodnino ali z nadomestilom v naravi.

Na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra (do sedaj edina evidenca) imajo občine zemljiško neurejenih oziroma neodmerjenih 23.000 km kategoriziranih cest. Po zadržani oceni SOS bi občine za odkupe/odškodnine potrebovale najmanj 1,15 milijarde evrov, teh sredstev pa ne morejo zagotoviti ne občine ne država. Županje in župani pa so opozorili še na problem zelo različnih cenitev zemljišč s strani sodnih cenilcev, ki se za isto zemljišče razlikujejo tudi za več kot 100 odstotkov, kar je z vidika strokovnosti vprašljivo, z vidika stroškov pa nesprejemljivo. Zato so županje in župani predlagali, da se v sklopu delovne skupine za zniževanju stroškov občin, skupaj z relevantnimi ministrstvi najde novo zakonodajno rešitev in enotno metodologijo cenitve, ki bo omogočila boljšo sistemsko in finančno vzdržno ureditev tega področja.

  • Zaključno poročilo delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin

Igor Žavbi iz kabineta ministra na Ministrstvu za javno upravo je predstavil rezultate Delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občinam. Skupno 25 zakonov od prvotnih 61 predlogov je razdeljenih v tri skupine, odvisno od tega, ali bodo spremenjeni v letu 2019 ali so že v pripravi in usklajevanju ali pa bodo pripravljeni naknadno, ker zahtevajo večje sistemske spremembe. V skupini predpisov je povedal, s katerimi se prenašajo pristojnosti iz občin na državo z uveljavitvijo s 1. 1. 2020 je 11 zakonov. Prvi štirje vsebujejo nalogo ali pristojnost občin, ki ne izpolnjujejo ustavnega pogoja, da gre za lokalno pristojnost. Na podlagi podatkov o odhodkih občin za leto 2018 gre pri štirih naštetih nalogah za skupno 31.079.987 evrov, ki jih bodo s proračunskim letom 2020 morale zagotoviti druge javne blagajne.

Predsedstvo je poročilo s predlogi za spremembe podprlo in izrazilo zadovoljstvo, da bo delovna skupina s svojim delom nadaljevala tudi po preteku dogovorjenega 6 mesečnega roka za implementacijo tega dela dogovora o povprečnini.

Dr. Roman Lavtar, vodja službe za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo pa je predstavil analizo ocene finančnega učinka spremenjenih izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov, ki so bili dogovorjeni z aneksi h kolektivnim pogodbam v decembru 2018. Analiza je pokazala, da naj bi odhodki občinskih proračunov zaradi učinkov povišanja plač znašali 19,6 mio evrov. Ministrstvo ocenjuje dodatne stroške cca. 2,5 mio. € zaradi plač zaposlenih v oddelkih vrtcev, ki so del osnovnih šol, plačujejo pa jih občine; tega sistem ISPAP ne zajema in jih je potrebno prišteti.

Analiza je potrdila domnevo županov, da bo precejšni del povečane povprečnine (skoraj polovico) potrebno v letu 2019 nameniti za izplačila plač zaposlenih v javnem sektorju na lokalni ravni.

  • Ustanovitev in načrti delovne skupine za pripravo predloga pokrajinske zakonodaje

Predsedstvo SOS se je informiralo o ustanovitvi strokovne delovne skupine za pripravo predloga pokrajinske zakonodaje. Podporo projektu so dali predsednik Republike Slovenije, predsednik Državnega sveta RS, Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Z namenom obveščanja širše javnosti in izmenjavi mnenj bo pripravljena spletna stran (www.pokrajina.si), ki bo omogočala sodelovanje članov skupine in širše javnosti pri oblikovanju predloga pokrajinske zakonodaje.

  • Problematika nespoštovanja pravil javnega naročanja  v javnih lekarniških zavodih

Predsedstvo je obravnavalo tudi problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja  v javnih lekarniških zavodih. Opozorjeno je bilo, da javni lekarniški zavodi že vrsto let ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju, zdravila pa nabavljajo z neposrednimi pogodbami z določenimi dobavitelji. Samo v letu 2018 je 24 lekarniških zavodov s štirimi največjimi dobavitelji zdravil, medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil brez razpisa ustvarilo 481 milijonov evrov prometa.

Večletna kršitev veljavnih predpisov s strani javnih lekarniških zavodov je poznana vsem inštitucijam, vendar nihče ne ukrepa. Zato je predsedstvo sprejelo sklep, da se naj problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja v javnih lekarniških zavodih v Sloveniji obravnava na pristojnih komisijah SOS, v Interesni skupini lokalnih interesov in Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta ter v vseh občinah, ki so ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov in jih poziva, da preko svojih predstavnikov v organih upravljanja javnih zavodov nemudoma izvedejo potrebne ukrepe za odpravo nepravilnega poslovanja javnih lekarniških zavodov.

  • Pobuda za vključitev geotermalne energije v Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) in za ureditev zakonodajnega okvira

Predsedstvo SOS je tudi obravnavalo pobudo za vključitev geotermalne energije v Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) in potrebo po ureditvi zakonodajnega okvira, saj Slovenija leži na območju z relativno visokim potencialom geotermalne energije. Podprlo je pobudo Kluba Slovenskih podjetnikov (GIZ), da se geotermalna energija vključi in strateško umesti v Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), enotno uredi zakonodaja, vključi v shemo obnovljivih virov energije in da se zaradi varstva voda in vodonosnikov s strani države zagotovi spodbude za ekonomsko izkoriščanje geotermalne energije za namen ogrevanja kot tudi za namen pridobivanja električne energije, kjer je za to potencial.

  • Imenovanje komisij in delovnih skupin SOS in odprtje evidentiranja za skupno pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine

Predsedstvo se je seznanilo, da se je evidentiralo v komisije in delovne skupine 228 članic in članov iz 52 občin članic SOS. Predsedstvo je potrdilo imenovane članice in člane komisij in delovne skupine SOS, ter sprejelo sklep za odprtje evidentiranja z namenom vzpostavitve mreže občin zainteresiranih za skupno pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine.

Galerija slik.

< Vse aktualne novice