• Domov
  • Novice
  • 2. skupno srečanje Predsedstva SOS in komisije za razvojne projekte

V okviru Skupnosti občin Slovenije sta se 7.10.2020 na 2. skupnem srečanju sestala Predsedstvo in Komisija za razvojne projekte. Srečanje je potekalo hibridno, sočasno v živo v Grosuplju in preko spletne aplikacije Zoom. Vodenje komisje je zaradi nove fuknkcije, ki jo je prevzel dosedanji predsednik Damjan Jaklin, prevzela Jasna Gabrič, županja Občine Trbovlje, ki je članica tako komisije, kot Glavnega odbora SOS in Predsedstva SOS.

Po kratki informaciji z zadnje seje Predsedstva SOS, kjer je bilo govora tudi o razvojnih izzivih, ki se odpirajo z epidemijo COVID-19 in prošnje Ministru za sestanek, na katerem bi se lahko predstavniki SOS podrobneje seznanili z vsebino Načrta za okrevanje in odpornost ter kriteriji in merili je predala besedo Neni Dokuzov iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nena Dokuzov je predstavila Mehanizem za okrevanje in odpornost pa tudi spremembe teritorialnih mehanizmov in DRR. Odgovorila je na vprašanje, kako se bodo oblikovala funkcionalna urbana območja (FUO), predvidena za izvajanje mehanizma CTN-2, da bodo to območja regij, ki bodo sledila vsebinam ciljev politik od 1 do 4. pozvala je prisotne, da morebitna vprašanja, ki se še porodijo naknadno SOS naslovi v pisni obliki.

Vlada je včeraj  potrdila osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornos: thttps://www.gov.si/novice/2020-10-08-vlada-je-potrdila-osnutek-nacionalnega-nacrta-za-okrevanje-in-odpornost/

Sledila je predstavitev novosti CTN mehanizma, kar je predstavil Rok Klemenčič iz Ministrstva za okolje in prostor. CTN 1 ostaja za mestne občine, zahteval bo prenovo Trajnostnih urbanih strategij, projekti pa bodo lahko implementirani tudi izven meja mestnih občin, kjer je to smiselno, npr. na področju mobilnosti. CTN 2 bo namenjen občinam s statusom mesta, strateška podlaga pa bodo dokumenti sprejeti na ravni regij in bodo odražali realne potrebe v regiji.

Mag. Andreja Komel  iz Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja je opravičila prisotnost dr. Darje Majkovič in predstavila mehanizem – CLLD. Predstavitev je dostopna na tej povezavi (https://skupnostobcin.si/predstavitev_leader-po-2020_sos1-002/

Josip Mihalic, direktor Urada za kohezijsko politiko SVRK je predstavil vsebine Partnerskega sporazuma. Kot izhodišče za pripravo so vzeli Strategijo razvoja Slovenije, ocene Evropske komisije, opredelili so 10 ključnih ciljev – razvojnih sklopov, v okviru vsakega pa opredelili tudi finančne vire, tako EU, kot nacionalne. V partnerskem sporazumu so opredeljeni trije operativni programi, za vzhod, zahod in za celotno Slovenijo za kohezijski sklad. Predstavil je tudi aktivnosti iz naslova tehnične podpore, kot so poenostavitve administrativnih bremen, posodobitev informacijskega sistema, krepitev zmogljivosti, tudi za boljše črpanje sredstev, metodološki pristop spremljanju učinkov in podobno. Za postopke DRR se je strinjal s komentarjem, da jih je nujno poenostaviti, saj je od priprave, prijave, potrjevanja in sklepanja pogodb predolga doba, ob izvajanju in povračilih pa se tudi zavedajo, da lahko občine zaradi neučinkovitosti postopkov zapadejo v resne likvidnostne težave.

Boris Keuc je poročal o 7. redni seji odbora z Evropsko Komisijo, ki je bil na Brdu pri Kranju 29. septembra 2020 in je tudi potekal hibridno. Osredotočil se je zgolj na opozorila komisije, ki se nanašajo na spremembe obstoječega operativnega programa:

  • Pričakujejo več vsebin za zeleni prehod
  • Začudeni so nad politiko dolgotrajne oskrbe, ki gre v smeri izgradnje novih domov za starejše in ne v ukrepe, ki pomagajo starejšim da so čim dlje samostojni, blizu svojim domačim
  • Na področju zdravstva in večanja odpornosti pogrešajo zdravstveno strategijo
  • Izrazili so tudi presenečenje, da Slovenija govori o širkopasovnih povezavah na podeželju in digitalizaciji, med tem ko svoja sredstva iz teh proračunskih postavk umika in jih daje na postavke izgradnje kolesarskih poti
  • Tudi področje podnebnih sprememb komisijo čudi, saj stanje projektov kaže tako, kot da se podnebne spremembe v Sloveniji sploh ne dogajajo.

Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice