V torek, 10.4.2018, je v občini Mengeš potekala 22. redna seja predsedstva SOS. Ključne teme seje predsedstva SOS so bile:

  • zagotovitev ustreznega prometnega režima na občinskih cestah za hitro sanacijo po vetrolomu poškodovanih gozdov

Županje in župani so obravnavali poziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da naj občine zagotovijo ustrezni prometni režim na občinskih cestah in s tem omogočijo čim hitrejšo sanacijo gozdov po vetrolomu. Nekatere občine namreč omejujejo promet tovornih vozil na občinskih cestah, saj se zaradi sanacije gozdov in neupoštevanja pravil izvajalcev, množično uničujejo tako gozdne kot tudi občinske ceste. Županje in župani so opozorili, da je potrebno vzpostaviti pravila, ukrepe in nenazadnje učinkovit nadzor pristojnih služb. Članice in člani predsedstva SOS in generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Jošt Jakša so se strinjali, da ministrstvo pripravi predlog za ureditev področja vzdrževanje in sanacije gozdnih cest oziroma gospodarjenja s slovenskimi gozdovi (sanacija, sečnja, vzdrževanje, ipd.) in ga uskladi s predsedstvom SOS ter nato pošlje še drugim deležnikom. V predlog pa se naj tudi vključi, da morajo lastniki gozdov po sečnji vzpostaviti stanje kot je bilo pred tem.

  • posledice spremembe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) na delovanje gospodarskih javnih služb, katerih ustanoviteljica je občina (pokopališča, GJS varstva okolja) 

Županje in župani so obravnavali novi Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS1 ), ki je pričel veljati 10. marca 2018. V skladu z določilom prvega odstavka 2. člena, se ZSPDSLS-1 uporablja za vse stvarno premoženje v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, če vsebine niso s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti urejene drugače ali če uporaba določb zakona o stvarnem premoženju ni z zakonom izrecno izključena. V 11. točki 2. člena ZSPDSLS-1 je določeno, da so osebe javnega prava država, občine, ožji deli občin, če je s statutom občine to določeno, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije in javni skladi. Posebno pozornost so člani predsedstva namenili dejstvu, da je zakonodajalec za razliko od ureditve po določilih 9. točke 3. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je prenehal veljati, z uveljavitvijo novega zakona, iz opredelitve pravnih oseb javnega prava izbrisal javno podjetje. Tako, v skladu z navedenim določilom 19. člena ZSPDSLS-1 javnega podjetja po novi ureditvi ni mogoče določiti za upravljavca stvarnega premoženja občine. Izhajajoč iz navedenega in upoštevaje določilo prvega odstavka 27. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki določa, da je upravljavec pokopališča občina ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi župan s svojim aktom, tako ni mogoče določiti javnega podjetja za upravljavca pokopališča, navkljub dejstvu, da so javna podjetja, v skladu z določilom 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah bila (in so še) izvajalci pogrebne in pokopališke dejavnosti v občinah. Z navedeno omejitvijo je zakonodajalec onemogočil, da bi javna podjetja upravljala s pokopališči, t.j. zagotavljala urejenost pokopališč, izvajala investicije in investicijsko vzdrževanje, oddajala grobove v najem, vodila evidence ter izdajala soglasja v zvezi s posegi na območju pokopališč. Vse navedene storitve bodo v prihodnje lahko izvajale zgolj občine (občinske uprave), ožji deli občin, ki imajo status pravnih oseb javnega prava (četudi nimajo zaposlenih javnih uslužbencev), javni gospodarski zavodi ter koncesionarji 24-urne dežurne pogrebne službe.

Kljub povabilu SOS, da se seje udeležijo pristojna ministrstva (MJU, MKGP), se na povabilo ni odzval noben predstavnik, kar so župani, glede na zaznano problematiko ocenili kot popolnoma nesprejemljivo in neresno. Predsedstvo SOS bo zato zahtevalo uradno pojasnilo ministrstev in zamrznitev izvajanja spornih določil. V kolikor sporna določila ne bodo v najkrajšem možnem času odpravljena, bo vložena ustavna presoja.

  • delovna skupina SOS za črpanje EU sredstev

Predsedstvo se je seznanilo z aktivnostmi delovne skupine SOS za črpanje EU sredstev, ki je sklicala sestanek katerega so se udeležili direktor Urada za kohezijsko politiko mag. Bojan Suvorov, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Zoran Stančič ter županje, župani in drugi predstavniki občin. Seznanili sestanku so bila predstavljena tudi prva izhodišča za prihodnjo finančno perspektivo po letu 2020.

Predsedstvo SOS je na tem mestu odprlo razpravo in opozorilo, da se mnogih potreb občin ne bo dalo več realizirati z evropskimi sredstvi, napovedi za naslednjo finančno perspektivo so namreč zelo slabe, saj bo predvidoma zelo malo ali pa v skrajnem primeru celo nič nepovratnih sredstev. Seznanili so se tudi, da se bodo maja pričela nova pogajanja glede nove finančne perspektive, pripravljajo pa se tudi spremembe zaradi brexita in predvidenih manjših sredstev. Župani so opozorili, da se večajo razvojne razlike med V in Z, na kar je treba opozarjati pri pogajanjih, dodatna sredstva pa bi bilo treba med drugim nameniti tudi za investicije v komunalno opremljenost.

***

Predsedstvo SOS se je seznanilo in potrdilo poročilo o delu SOS za leto 2017, letni načrt dela in finančne dokumente SOS za leto 2018, ki pa jih bo nato sprejemala skupščina SOS, 24.4.2018 v Ljubljani.

Županje in župani so se tudi seznanili z aktivnostmi SOS in dali soglasje, da SOS pripravi za občine ponudbo storitev potrebnih za izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov – GDPR, ki je bila sprejeta 27. aprila 201 in se bo pričela uporabljati 25. maja 2018.

Razprava pa je tekla tudi o projektu Telekoma Slovenije »Varni in povezani na domu«, v okviru katerega ponujajo kakovostno in varno bivanje na domu osebam, ki potrebujejo podporo pri samostojnem bivanju. S ponudbo storitev E-oskrba: Varni in povezani na domu so se namreč obrnili tudi na občine in jih povabili k sofinanciranju storitve. Župani takšno rešitev sicer smatrajo za dobro, so pa opozorili na problematiko sofinanciranja s strani občin, saj imajo le-te vedno manj sredstev ter nujnost vključitve države, ki bi morala zagotoviti trajnost financiranja in problematiko tudi sistemsko urediti.

Galerija

< Vse aktualne novice