V prostorih Kulturnega doma Dobrovnik je dne, 2.7.2020, potekala 8. seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije, kjer so bili med zbranimi županjami in župani predsedstva tudi predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter  Ministrstva za javno upravo. Govorili so o večletnem finančnem okviru 2021 – 2027 in pridobivanju EU sredstev ter o vzpostavitvi ustreznih plač za funkcionarje.

Generalna sekretarka SOS, Jasmina Vidmar, je na začetku poročala o opravljenem delu SOS in odločitvah v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi SOS, kjer je posebej izpostavila novo ustanovljeno delovno skupino za urejanje vodnih površin za turizem in rekreacijo pri Skupnosti občine Slovenije.

Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je uvodoma predstavila dogajanje na področju razvojne evropske kohezijske politike na posameznih resorjih in črpanja sredstev aktualne finančne perspektive.

Povedala je, da so z novo ekipo na SVRK prevzeli mandat 13. marca, ko je bila razglašena tudi epidemija Covid-19. Takrat so dobili tudi navodilo Evropske komisije, da je potrebno sredstva iz perspektive 2014-2020, ki ostajajo na projektih prerazporediti. 280 milijonov evrov teh sredstev so tudi že prerazporedili. Glede starega programskega obdobja je prisotne seznanila, da bodo septembra oziroma najkasneje decembra 2020 pregledali obstoječe projekte in presodili kateri so izvedljivi in kateri ne, ter sredstva prerazporedili na tiste, ki so.

Izpostavila je, da bo okoljske projekte mogoče prenesti tudi v novo finančno perspektivo. Glede črpanja stare finančne perspektive pa je povedala, da stanje ni najboljše, kljub temu pa za letošnje leto zelo optimistično načrtujejo črpanje sredstev v višini 500 milijonov evrov.

Meseca maja je Evropska Komisija sprejela nov paket – instrument za okrevanje Evrope, kjer bodo med drugim dodatna sredstva namenili sanaciji stanja zaradi Covid- 19. Podprli bodo zdravstveno infrastrukturo, socialno infrastrukturo, podporo namenili podjetjem in ukrepom izhajajočim iz protikoronapaketov – skrajšani delovni čas,  čakanje na delo,… je seznanila zbrane. Povedala je, da bo nov sklad imenovan Sklad za pravičen prehod namenjen regijam, kjer gre za prehod v brezogljično družbo. Nekaj dodatnih sredstev bo na voljo tudi za razvoj podeželja, nova kvota pa bo tudi za razvoj podeželja v novi perspektivi.

Glede večletnega finančnega okvira 2021 – 2027 je povedala, da Evropska Komisija vztraja, da se začne z izvedbo s 1.1.2021. Izpostavila je, da nameravajo julija izvesti posvetovanja na temo programskih dokumentov z občinami in ostalimi ključnimi partnerji, da se pripravijo prioritete, ki bodo kasneje potrjene v Državnem zboru in da se do konca leta vsebinsko zaključijo in tudi sprejmejo. Priprava operativnega programa se bo najverjetneje zamaknila je še dodala, saj še ni pravne podlage za sprejem (evropske Uredbe in spremljajoče zakonodaje), na ta način pa bomo pridobili tudi čas za uskladitev vsebin. Na tem mestu je še povedala, da se  po navodilih evropske komisije še vedno programirajo vsebine po 6. ciljih politik (pametna Evropa, zelena Evropa, povezana Evropa, socialna Evropa, Evropa bližje državljanom, prehod na brezogljično družbo).

Za obdobje 2021 -2025 bo na voljo 2,5 milijarde evrov je podala informacijo in opozorila tudi na Invest EU, sklad ki ga Slovenija ne izkorišča dovolj in kjer prepoznavajo dodatno priložnost.  Izpostavila je še pričakovanja do regij in sicer, da naj le-te pripravijo usmeritve v smislu treh  razvojnih stebrov, okoli katerih se bi nato gradili strateški projekti.

Županje in župani so podali tudi repliko, da so občine dosti dela vložile za pripravo projektov pa nekateri oziroma tudi tisti, ki so bili za posamezna področja izjemno pomembni, niso bili podprti, zato si bi želeli boljše komunikacije in vključenosti.

Seje se je udeležil tudi Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo. Na temo vzpostavitve ustreznih plač za funkcionarje je povedal, da pri tem ne gre za povišanje plač, ampak za vzpostavitev ustreznega razmerja. Povedal je, da je na dvig nesorazmerja vplival dvig minimalne plače, takrat je bila povzročena kompresija. Dejstvo je tudi je nadaljeval, da funkcionarji ne morejo napredovati, medtem ko ostali javni uslužbenci lahko. Napredujejo lahko za 10 plačnih razredov kar pomeni, da lahko za isto delo prejmejo  48% višjo plačo. Sistemski problem plač pa je postal še bolj očiten, ko je do dodatnega rušenja plačnih sorazmerij prišlo s stavkovnimi sporazumi leta 2018, je izpostavil. Zaradi različnih dogovorov s sindikati javnega sektorja je prišlo do izrazitih anomalij med plačami najvišjih javnih uslužbencev (direktorjev itd.) v korelaciji s funkcionarji (ministri, župani, sodniki in vsi drugi). Zaključil je, da bi bile za uskladitev plačnih razmerij potrebne zakonodajne spremembe, gre pa za stvar političnega dialoga in odločitve.

Županje in župani predsedstva so izpostavili, da je dejstvo, da višina plačila vpliva tudi na razvrednotenje same funkcije. V razpravi so izpostavili neustreznost plačila za opravljanje funkcije predvsem glede na širino pristojnosti in obveznosti ter velike odgovornosti, ki jih imajo županje/župani, podžupanje/podžupani. Velika odgovornost, ki jo nosijo pri opravljanju funkcije, se je toliko bolj pokazala v času izrednih razmer so izpostavili, ko so se z epidemijo spopadali neposredno na terenu in ko so izvajali ključne aktivnosti v svojih okoljih za zajezitev epidemije in za pomoč prebivalkam in prebivalcem.

Ugotavljali so tudi, da za občinske funkcionarje (županje/župane, podžupanje/podžupane) še vedno in nespremenjeno veljajo uvrstitve v plačne razrede, kot to določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju iz leta 2008, prav tako pa za njih še vedno veljajo nekateri varčevalni ukrepi, kot jih določa Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) iz leta 2012, kljub temu, da so ti isti za javne uslužbence že odpravljeni (kot npr. višina regresa za prehrano med delom).

Predsedstvo SOS je obravnavalo tudi pobudo za sodelovanje SOS pri svetovalnem referendumu s posebno e-glasovnico, ki jo je zbranim predstavil dr. Marko Soršak, župan občine Hoče-Slivnica. Povedal je, da so glede na nastalo situacijo glede korona krize in potrebe po preveritvi volje občank in občanov, pristopili k organizaciji svetovalnega referenduma s posebno e-glasovnico, ki ga želijo izvesti to jesen. S sodobno obliko preverjanja volje občank in občanov, ki bo unikum v Slovenskem prostoru bi uvedli posvetovalno e-glasovanje na način, ki je skladen z Ustavo RS (e-glasovanje neposredno na podlagi ustave, ki posvetovalni lokalni referendum z e-glasovanjem ne omenja in ne prepoveduje), z zakonodajo glede varstva osebnih podatkov in obenem z upoštevanjem zakonodaje o referendumu in o ljudski iniciativi. Povedal, je da so na občini tehnično uredili vse v povezavi z e-glasovnico in pozval zainteresirane članice in člane predsedstva in ostale občine za čim širšo podporo.

< Vse aktualne novice