V sredo, 2.9.2020 je v hotelu Sotelia v Občini Podčetrtek potekala 9. seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Na seji je potekala tudi primopredaja predsedovanja SOS. Županje in župani pa so govorili tudi o načrtih Ministrstva za javno upravo in o sodelovanju s SOS na področju lokalne samouprave. S predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Pošte RS in Združenja bank Slovenije so zbrani spregovorili še o problematiki zapiranja poštnih poslovalnic in možnih rešitvah za ohranitev in vzdrževanje poštnega omrežja ter problematiki ukinjanja bankomatov. S strani državnega sekretarja iz Ministrstva za obrambo pa so bile županje in župani informirani o Sporazumu o sodelovanju in podpori projektu uvrščanja vsebin in pridobivanja sredstev za področje zaščite, reševanja in pomoči v dokumentih evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ter programskih dokumentih večletnega finančnega okvirja 2021 – 2027 in programih instrumenta za okrevanje – NextGeneration (NG EU).

  • Primopredaja predsedovanja Skupnosti občin Slovenije

Uvodoma je potekala primopredaja predsedovanja Skupnosti občin Slovenije. Funkcijo predsednika SOS si v skladu z vrstnim redom, ki ga določi predsedstvo v enakih časovnih obdobjih znotraj štiriletnega mandatnega obdobja, delijo predsedniki sekcij SOS. Vodenje SOS je prevzel Peter Misja, župan občine Podčetrtek, ki je nasledil dosedanjega predsednika SOS, dr. Aleksandra Jevška, župana Mestne občine Murska Sobota. Jevšek se je ob primopredaji zahvalil članicam in članom predsedstva za tvorno sodelovanje in izpostavil največje premike dosežene v času predsedovanja predvsem na področju nižanja stroškov za občine in začetega procesa ustanavljanja pokrajin.

  • Načrti ministrstva in sodelovanje s SOS na področju lokalne samouprave

Županje in župani so v nadaljevanju s predstavnikoma Ministrstva za javno upravo, Urško Ban, državno sekretarko in dr. Romanom Lavtarjem, vodjo Službe za lokalno samoupravo govorili o načrtih ministrstva in sodelovanju s SOS na področju lokalne samouprave. Urška Ban je predstavila tekoče aktivnosti ministrstva na področju zakonodaje in koriščenja evropskih sredstev. Posebej je izpostavila Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), ki ga na ministrstvu podpirajo in se trenutno nahaja v Državnem zboru, povedala, da pripravljajo tudi spremembe Zakona o lokalnih volitvah, ki sledijo odločbi Ustavnega sodišča, razpis za pametna mesta, omenila pa je tudi koriščenje evropskih sredstev, kjer so določili prioritete. Usmerili so se na tri ključne reforme, to so digitalizacija celotne javne uprave, modernizacija uslužbenskega sistema in energetska prenova stavb.

Glede sprejetega rebalansa proračuna RS za leto 2020 je poudarila, da za financiranje skupnih občinskih uprav ni bilo zmanjšanja sredstev in da je denar zanje zagotovljen. Napovedala je še ponovno načrtovano srečanje delovne skupine za nižanje stroškov občin v mesecu septembru, kjer bodo v sodelovanju s predstavniki občin nadaljevali z iskanjem rešitev za finančno razbremenitev občin.

  • Problematika zapiranja poštnih poslovalnic in ukinjanja bankomatov ter iskanje alternativnih rešitev

S predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Pošte RS in Združenja bank Slovenije je predsedstvo govorilo o problematiki zapiranja poštnih poslovalnic in možnih rešitvah za ohranitev in vzdrževanje poštnega omrežja ter o problematiki ukinjanja bankomatov.

S Pošte RS sta se seje udeležili mag. Karmen Lebe Grajf in Erika Iršič Lazarević, ki sta predstavili sistem pogodbene pošte. Na Pošti RS predvidevajo, da se bo trend pogodbenih pošt nadaljeval, zato so povabili občine, da Pošti pomagajo iskati primerne pogodbene partnerje v lokalnih okoljih na način, da bodo zadovoljni tudi občani.

Franc Stanonik, generalni direktor Direktorata za notranji trg na MGRT je poudaril, da Zakon o poštnih storitvah v zadnjih desetih letih zmanjšuje število kontaktnih točk in, da se trend racionalizacije nadaljuje, vendar je Slovenija še vedno v okviru splošnega akta, ki določa kakovostno zagotavljanje poštnih storitev.

SOS je že večkrat apelirala na pristojne oziroma državo, da naj zagotovi skladen regionalni razvoj in opravi strateški razmislek kako ohraniti poselitev odročnih in manj poseljenih območij, saj ne gre le za zagotavljanje poštnih storitev temveč za celovito strateško načrtovanje, ki mora zajemati nabor vseh univerzalnih temeljnih storitev za občane in občanke na celotnem ozemlju Slovenije in jim na ta način zagotavljati kvaliteto življenja. Župani so izpostavili, da se z ukinjanjem pošt, bankomatov in drugih državnih izpostav posledično manjša tudi število delovnih mest, kar vodi do izseljevanja. Država naj zato poskrbi tudi v primeru, ko je strošek vzdrževanja temeljnih storitev v nekaterih primerih neprofitabilen in je zasledovanje strateškega cilja pomembnejše.

Iz Združenja bank Slovenije so se seje udeležili mag. Stanislava Zadravec Caprirolo,  ga. Mateja Lah Novosel in g. Igor Vincek. Predstavili so stanje na področju problematike krčenja bankomatske mreže, globalne trende in trende v Sloveniji, razloge za krčenje bankomatske mreže v manjših krajih ter nadaljnje korake in iskanje alternativnih možnosti. Ugotovili so, da se navade ljudi oziroma potrošnikov spreminjajo, število gotovinskih dvigov na bankomatih se zmanjšuje in gotovinsko poslovanje prehaja na negotovinsko/elektronsko.  Dodali so, da bi zaradi tega trenda bilo potrebno razmišljati o novih konceptih izvajanja storitev.

  • Vsebine zaščite, reševanja in pomoči v Evropski kohezijski politiki (EKP)

Mag. Damijan Jaklin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo je predstavil predloge za vključitev vsebin zaščite, reševanja in pomoči v Evropsko kohezijsko politiko (EKP) v obdobju 2014-2020, za koriščenje sredstev večletnega finančnega okvirja (VFO) 2021-2027 in instrumenta za okrevanje – NextGenerationEU (NG EU). Posebej je izpostavil priporočila ter časovnico priprave posameznih osnutkov dokumentov, med katerimi so nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, spremembe OP in preprogramiranje VFO2014–2020, partnerski sporazum in potrebne dokumente za programiranje VF O2021–2027.

Županje in župani so se seznanili tudi s cilji in predlogi ukrepov, med katerimi so vzpostavitev infrastrukturnih in informacijsko-komunikacijskih pogojev za boljše spremljanje, pripravljenost in odziv sil ZRP (zaščite, reševanja in pomoči) na podnebno pogojene nesreče, vzpostavitev in dograjevanje infrastrukturnih pogojev za boljšo usposobljenost sil ZRP na državni, regionalni in lokalni ravni, zagotavljanje ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju ZRP v povezavi z odzivom na podnebno pogojene nesreče na državni, regionalni in lokalni ravni in priprava in nadgradnja usposabljanj ter učnih pripomočkov za izobraževanje in usposabljanje sil ZRP na odziv v primeru podnebno pogojenih nesreč.

  • Pobude županj in županov

Franc Šuštar, župan občine Vodice in predsednik »KONZORCIJA 17« je predstavil projekt uvedbe integrirane dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti, ki ga bo realiziral »KONZORCIJ 17«. Namen »KONZORCIJA 17« je vzpostaviti v lokalni skupnosti mrežo programov in storitev za starostnike, bolne in invalidne osebe, ki so odvisni od dolgotrajne oskrbe, zagotavljati strokovno podporo pri pripravah dokumentacije in vlog za pridobitev finančnih sredstev iz različnih virov (glede na potrebe se oblikuje svetovalna skupina zunanjih ekspertov) ter vzpostavljati lokalno organizacijsko strukturo za integrirano dolgotrajno oskrbo. Župan je ob tem prosil zbrane za podporo projektu.

Ivan Molan, župan občine Brežice je v nadaljevanju izpostavil  predlog področne zakonodaje, ki ureja vpis otrok v osnovno šolo. Spregovoril  je o prostorski stiski gradnje dodatnih šol v mestu Brežice in sočasnem praznjenju novejših šol na podeželju občine. Ob tem je podal pobudo za vpis otroka v drug šolski okoliš, za kar je potrebno soglasje obeh; šole, ki sprejema in šole, ki je matična otroku kot tudi soglasje Občine, ki je dolžna otroku zagotavljati materialne pogoje za izvajanje programa šole in lahko z vpisom/izpisom otrok tudi sama zapade v situacijo, ko ne zmore več zagotavljati ustreznih pogojev oz. ima prevelike kapacitete.

Zbrani so tekom razprave izpostavili tudi potrebo po dodatnem viru financiranja Romov v občinah, pobudo za znižanje starostne meje za podelitev volilne pravice na 16 let in govorili o uskladitvi plač poklicnih in nepoklicnih županj in županov, možnosti podaljšanja mandata občinskih funkcionarjev, dostopnosti občank in občanov do storitev krajevnih upravnih enot, sofinanciranju razvoja širokopasovne dostopnosti na podeželju, sofinanciranju kulturne dediščine, prevzemanju odgovornosti državnih organov po daljšem odzivnem času ter drugem.

Galerija SLIK.


Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice