Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije sta v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor izvedla mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti / Kako obdržati denar v lokalnem gospodarstvu?, ki je bila 8. novembra 2018 v Poligonu v Ljubljani.

Prevladujoč model lokalnega gospodarskega razvoja, ki daje prednost velikim korporacijam in tujim trgovskim verigam, povzroča propadanje lokalnih ponudnikov storitev, proizvajalcev blaga in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter druge negativne družbene in okoljske posledice. Lokalni prebivalci imajo od bogastva, ki se ob tem ustvarja, lahko bolj malo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih in ciljno krepijo lokalno gospodarstvo. Poleg navdihujočih tujih primerov smo slišali tudi o zglednih slovenskih praksah, ki bi jih lahko za svoje vzelo še več občin.

Slovenija pri krepitvi bogastva v lokalnih skupnostih ne zaostaja za evropskimi primeri. To je izpostavila tudi Aša Rogelj z Ministrstva za okolje in prostor.

Pristopi k ustvarjanju in krepitvi lokalnega gospodarstva so različni in obsegajo vse od prilagajanja javnih naročil tako, da na njih lažje kandidirajo lokalni ponudniki blaga in storitev, do spodbujanja zadružništva in dela z ranljivimi skupinami v soseskah.

Pomemben vir lokalnega razvoja so veliki lokalni akterji z nezanemarljivimi izdatki, kot so lokalna uprava in javni zavodi, kot so šole, univerza in bolnišnica. Ti lahko z usmerjanjem svojih izdatkov k lokalnim ponudnikom odločilno vplivajo na lokalno gospodarstvo in kakovost življenja v nekem kraju. Neil McInroy z angleškega think-do-tanka CLES[1] je povedal, kako se tega lotevajo v britanskem Prestonu, ki se je v zadnjih nekaj letih s seznama najbolj socialno ogroženih britanskih mest prelevil v model za ustvarjanje lokalnega bogastva.

Javno naročanje igra pri tem pomembno vlogo in je lahko uporaben inštrument za občine in druge akterje, ki so zavezani javnemu naročanju, tako Urška Skok Klima z Ministrstva za javno upravo. Javno naročanje kljub svoji kompleksnosti ponuja nekaj možnosti za spodbujanje konkurence med lokalnimi ponudniki blaga in storitev.

Velik potencial za lokalni razvoj imajo socialna podjetja in zadružništvo. Zadruge so namreč, tako kot občine, članske organizacije, pri katerih se presežki razdeljujejo med člani in tako ostajajo v nekem kraju.

Annet van Otterloo je predstavila delovanje zadruge, ki so jo ustanovili v soseski Afrikaanderwijk v nizozemskem Rotterdamu. V njo so vključeni posamezni člani pa tudi socialna podjetja, ki delujejo v soseski. Organizacija, v kateri je aktivna van Otterloo, je večinoma priseljensko prebivalstvo z nizkim socialnim statusom podprlo pri prepoznavanju lokalnih veščih in znanj ter jim pomagalo razviti poslovne modele, s katerimi so lahko vstopili na trg in svoje storitve ponudili tudi javnim zavodom v soseski in mestu širše. Lokalna tekstilna zadruga, ki vključuje šivilje iz soseske, je med drugim sodelovala tudi z oblikovalcem Jean Paul Gaultierom.

V Sloveniji smo priča novemu valu zadružništva, ki je ključen za ohranjanje lokalne vrednosti, je povedala Karolina Babič iz Centra alternativne avtonomne produkcije. Zadruge, zlasti kmetijske, so lahko rešitev za nastop pri večjih naročilih, kot so naročila javnih zavodov. Delovanje uspešnega primera, Zadruge Dobrina, ki sodeluje z mariborskimi šolami in vrtci, je predstavil njen predsednik, Denis Ploj.

H krepitvi lokalnega bogastva na številnih področjih stremi tudi Mestna občina Ljubljana, je poudaril podžupan, Dejan Crnek, ki je pozdravil udeležence. Mestna občina Ljubljana velja za primer dobre prakse zlasti na področju oskrbe z lokalno pridelano hrano, zato javni zavodi sledijo načelom naročanja hrane pri lokalnih ponudnikih, je povedala Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja. Regionalna razvoja agencija Ljubljanske regije si prizadeva še več ključnih lokalnih akterjev prepričati k naročanju lokalne hrane. Roman Medved je tako med drugim predstavil borze lokalne hrane, ki jih organizirajo za spoznavanje in povezovanje med pridelovalci in naročniki.

Občine kot usmerjevalke lokalnega razvoja imajo možnosti za krepitev lokalnega gospodarstva tudi na drugih področjih, kot sta gradnja in mobilnost. Pri gradnji je velik korak naprej že upoštevanje standardov trajnostnosti. Novo EU orodje za zagotavljanje ustreznih okoljskih standardov pri gradnji je predstavila Tanja Mencin z Ministrstva za okolje in prostor.

Dober primer s področja mobilnosti je slovenski sistem za izposojo koles, ki so ga razvili v velenjskem šolskem centru in uresničili v Mestni občini Velenje. Špela Šeliga je povedala, da se njihov pristop in tehnologija zdaj širita tudi v nekatere druge kraje po Sloveniji.

Konference so se udeležili predstavniki občin in nacionalnih institucij, strokovnjaki, nevladne organizacije, praktiki in raziskovalci iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Konferenco smo organizirali Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

 

Več o dogodku: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Facebook stran dogodka: https://www.facebook.com/events/239789850071859/

< Vse aktualne novice