V četrtek, 10.8.2017 je v prostorih Ministrstva za finance potekal sestanek, namenjen izmenjavi stališč in pogledov na pripravljene spremembe Zakona o financiranju občin (ZFO-1C).

Resorno ministrstvo je pripravilo predlog sprememb Zakona o financiranju občin in nov pravilnik o podprogramih, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnine, s katerima lokalne skupnosti ne soglašajo. Ta namreč ne ponuja celovitega pregleda vseh nalog občin in ne temelji na njihovem ovrednotenju in obsegu. Z novo, še neveljavno zakonodajo (ZFO in pravilnik), država namerava znižati uradni izračun višine povprečnine iz 647,89 € na prebivalca na 590,58 € na prebivalca. Ne glede na zakonske osnove pa je samoupravnim lokalnim skupnostim vladna pogajalska stran na preteklem srečanju za določitev povprečnine ponujala zgolj 546 € na prebivalca.

Generalna sekretarka SOS, Jasmina Vidmar, je na srečanju izpostavila, da se že v Strategiji razvoja lokalne samouprave v RS do leta 2020, ki vsebuje posebno poglavje o finančni avtonomiji občin in na kateri sloni Zakon o financiranju občin, očitno kaže pomanjkanje vizije za nadaljnji razvoj in dejanski pomen lokalnih skupnosti. Poudarila je, da če se spreminja sistem financiranja občin, je potrebno najprej pregledati temelje, zakonske naloge in opisati njihov natančen obseg. Da natančnega pregleda o vrstah in obsegu občinskih nalog ni, namreč ugotavlja tudi Računsko sodišče RS. Zato lahko tudi vse poskuse izračuna povprečnih stroškov občin na teh osnovah označimo zgolj kot ugibanja. Celovit pregled vseh nalog in njihovo ovrednotenje je zato nujna predpostavka resnega pristopa k ustavnemu konceptu delovanja občin.

Izpostavljeno je bilo tudi, da se Skupnost občin Slovenije ne strinja s spremembami 12. člena zakona, ki navaja, da se pri določanju povprečnine upoštevajo makroekonomske javnofinančne okoliščine blagajn javnega financiranja, saj takšna zakonska dikcija pomeni bianco menico za arbitrarno nižanje finančnih sredstev občinam na osnovi ocene makroekonomske situacije. Zato je SOS predlagala, da se opredeli predvidljivost razmer za občine v taki situaciji glede virov ter hkrati kako se ukrepa na odhodkovni strani – torej kaj se zgodi v takšnih primerih s standardi in normativi, ki jih prav zaradi krčenja prihodkov občine ne morejo upoštevati oz. financirati, določa pa jih država. Ministrica za finance, Mateja Vraničar Erman, je potrdila revizijo obstoječe dikcije.

V delu Zakona o financiranju občin, ki se nanaša na formulo za izračun primerne porabe občin, je SOS predlagala nekaj popravkov, ki se nanašajo na nekatere pomembnejše dejavnosti občin kot npr.:

  • razmerje med dolžino vodovodnega omrežja na prebivalca v posamezni občini in dolžino vodovodnega omrežja na prebivalca v celotni državi;
  • razmerje med dolžino kanalizacijskega omrežja na prebivalca v posamezni občini in dolžino kanalizacijskega omrežja na prebivalca v celotni državi;
  • socialno stanje prebivalcev občine (brezposelnost), saj občine s slabšo socialno strukturo prebivalstva nosijo visoko breme, velik del odhodkov vsake občine je odvisen od ekonomskega stanja občanov, nizka socialna struktura prebivalstva pa zahteva od občine, da za namene socialnih transferov nameni velik del proračuna, posledično takšna občina nima sredstev za razvoj;
  • delež populacije z začasnim prebivališčem v občini; tudi njim je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje, veljalo pa bi upoštevati tudi dnevne migrante;
  • s korekcijskim faktorjem bi lahko posebej uredili tudi specifiko tistih občin, kjer živi romska skupnost;
  • vključenost otrok v vrtec in vključenost starejših v institucionalne oblike varstva;
  • širina posameznih cest oz. povprečna dnevna obremenitev z osebnim in tovornim prometom;
  • število občinskih stanovanj na občana;
  • v formuli je povsem zanemarjeno področje kulture in kulturne dediščine, športa ter srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja ter skrb za ljudi s posebnimi potrebami.

Resorno ministrstvo pa ni pripravljeno opraviti popravke formule, ne glede na argumentacijo in podane različne predloge.

Skupnost občin Slovenije je izpostavila še, da tudi pri sofinanciranju uresničevanja pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti predlagana rešitev ni sprejemljiva, saj se s predlagano rešitvijo višina sredstev, glede na dosedanjo ureditev, z Uredbo znižuje. Tu gre za dodatne naloge na področju skrbi za narodnosti, ki so vezane na mednarodne zaveze. To predstavlja sistem korekcije dodatnih virov za občine, kjer narodnosti bivajo in imajo določene pravice in potrebe, zato obseg tega dodatnega financiranja v nekaj občinah ne sme zniževati osnove povprečne porabe vseh drugih občin. Prav tako je generalna sekretarka SOS poudarila, da bi v zakonu morala biti tudi določba o sofinanciranju uresničevanja pravic romske skupnosti, po podobnih kriterijih kot veljajo za občine z italijansko in madžarsko manjšino in pri tem upoštevati specifiko prebivalstva, minula vlaganja občin ter razmere v katerih romska skupnost živi.

Predstavniki Ministrstva za javno upravo se s predlogom niso strinjali, saj menijo, da bo zaradi nove dikcije za italijansko in madžarsko narodno manjšino na razpolago več sredstev kot doslej, po besedah dr. Lavtarja iz MJU pa vključitev korektivnega faktorja pri občinah z romsko populacijo ni potrebna, saj so občani kot vsi ostali in občinam iz tega naslova ne nastajajo dodatni stroški.

Tako med predstavniki občin in resornimi ministrstvi ni prišlo do uskladitve stališč do predloga Zakona o financiranju občin (ZFO-1C). Skupnost občin Slovenije se je sicer do predloga zakona že opredelila negativno tudi v državnozborskem postopku.

< Vse aktualne novice