• Domov
  • Novice
  • Delovno srečanje v okviru Partnerstva za zeleno gospodarstvo

Predstavnica Sekretariata SOS se je v sredo, 19.7.2017 udeležila delovnega srečanja v okviru Partnerstva za zeleno gospodarstvo na temo sodelovanja z občinami na področju krožnega gospodarstva z namenom osvetlitve vprašanj financiranja in nalog oz. pristojnosti občin. Srečanje je sklical državni sekretar Tadej Slapnik in je potekalo v prostorih Vlade RS v Ljubljani.

Na srečanju so bili ob državnem sekretarju KPV Tadeju Slapniku prisotni: državni sekretar MF Tilen Božič, predstavnik MJU, Službe za lokalno samoupravo Andrej Čokert, predstavnici MOP mag. Janja Kreitmayer McKenzie in Klaudija Merc-Godler, ter s strani združenj Robert Smrdelj, ZOS, Miloš Senčur, ZMOS in Saša Kek, SOS.

Kot iztočnica za delovno srečanje je bil naveden aprila izveden 3. Slovenski Urbani forum, namenjen dialogu s ključnimi deležniki za razvoj mest, izmenjavi dobrih praks in rešitev ter razpravi z župani 11 mestnih občin. Glede na to, da so mesta s svojim ekosistemom ena ključnih motorjev za prehod v zeleno in krožno gospodarstvo, je bil letošnji forum posvečen krožnemu gospodarstvu v mestih. Med zaključki foruma in okrogle mize županov  so bili s strani županov izpostavljeni nekateri konkretni predlogi iz področja financiranja in zadolževanja občin in financiranja infrastrukture ter področja davkov, ki bi občinam omogočali lažje izvajanje projektov in stimulacije investitorjev za zapiranje finančnih konstrukcij.

Sestanek je bil namenjen izmenjavi informacij o aktivnostih za prehod v krožno gospodarstvo ter pogovoru o pobudah in možnih rešitvah, ki podpirajo tudi krožne modele razvoja. Tako so bile osvetljene možnosti finančnih virov za spodbudo prehodu na krožno gospodarstvo omenjeni finančni mehanizmi EIB, do katerih bi lahko občine dostopale s pomočjo SID Banke, državni sekretar Božič je omenil tudi pričakovanje na pozitiven razplet pogajanj z EU glede ročnosti za večja infrastrukturno-investicijska zadolževanja, kar bi utegnilo pozitivno vplivati tudi na tovrstno zadolževanje občin. V razpravi pa so bili omenjeni še drugi, novi poslovni modeli ob hkratni ugotovitvi kako težko je uvajati novosti v našo togo sistemsko ureditev. Sestanek je bil poln polarno nasprotujočih misli, izredna fleksibilnost družbe zaradi razvoja digitalnih storitev in togost sistema, ki tej fleksibilnosti ne more slediti, hkrati pa k sistemsko zakonodajni togosti nasprotje majhnost Slovenije, ki predstavlja izjemno priložnost za hitro prilagajanje novostim.

Robert Smrdelj je izpostavil problem financiranja krožnih projektov, prav tako pa poznavanja tega novega področja, občine ne vedo kje se takšnih projektov sploh lotiti. Menil je, da bi tovrstne projekte bilo najbolje finančno podpreti v okviru operativnega programa. Saša Kek je povedala, da se SOS v projektu CircE, sofinanciranem s strani Interreg Europe osredotoča prav na Operativni program, kje so priložnosti za prehod občin na krožne modele, kje so ovire in kako jih nasloviti.

Med glavnimi »zaviralci« digitalnega prehoda in prehoda na krožni model v občinah so bili v razpravi izpostavljeni predvsem trije elementi, finance, kompetence in procesi (predpisi). Kot rešitve za slednje so bili omenjeni t.i. peskovniki ali pilotne imunitete. Gre za izvajanje novih, inovativnih pilotnih projektov, ki preizkušajo nove poslovne modele sodelovanja. Med tem, ko so bile večkrat omenjene težave pri izvajanju javno-zasebnih partnerstev se SOS npr. v partnerstvu Urbane Agende za EU za digitalno tranzicijo sooča s težavami evropskih mest pri izvajanju 4P – Public-Privat-People Partnerships. Na tem področju zaostajamo in prepričani smo, da za to niso krive občine, temveč togost sistema in pomanjkanje kompetenc. Za slednjo »oviro« je državni sekretar Slapnik predlagal izkoristiti članstvo Slovenije v Fundaciji Ellen McArthur, kjer je med multiplikatorji tudi SOS. Čeprav se je izobraževalni proces za enega predstavnika sekretariata SOS komaj pričel, se na skupnosti veselimo novih spoznanj. Strokovnjake pa je iz naslova članstva v omenjeni fundaciji že možno zagotoviti za dvig kompetenc v občinah. Državni sekretar Božič je pomanjkanje kompetenc komentiral le z ugotovitvijo, da se je na lokalni ravni število zaposlenih dvignilo in da je stvar občin, kakšne kompetence le-te zahtevajo pri izbiri novih sodelavcev.

Tako zeleno, krožno in pametno so v novih državnih strateških dokumentih ključni smerokazi, ki kažejo kam gre Slovenija in če bi občine odkorakale po svoje bi ne bile več del sistema, ki upravlja to državo. Na srečanju so predstavniki združenj občin morali večkrat ponoviti, da so občine vendar sestavni del javne uprave, ne zunanji partnerji, ali celo zunanji pod-izvajalci za naloge, za katere si trenutno prizadevajo dobiti pošteno plačilo. Združenja občin pa niso sindikati, so le zastopniki tistih, ki v proračunu občutijo posledice pogajanj v katerih niso niti pogajalec.

Področje krožnega gospodarstva je tako kot digitalno področje presečno, posega v razne sektorje ali resorje. Zato je bil eden od zaključkov srečanja dogovor o organizaciji in izvedbi odprtega dialoga med županjami in župani ter Vlado – ministricami in ministri na čelu s predsednikom Vlade RS. Beseda naj bi tekla o razvojnih priložnostih zelenega, krožnega in pametnega ter ovirah, ki jih imajo občine pri udejanjanju le-teh ter konkretnih predlogih za odpravo ovir. Sredi avgusta je napovedano naslednje delovno srečanje namenjeno pripravam na organizacijo dogodka. S strani SOS si bomo prizadevali za pristop, ki bo prinesel učinke, saj menimo, da bi bilo najslabše se zbrati, »pojamrati« in oditi domov brez kakršnih koli sprememb.

Državni sekretar Slapnik je srečanje strnil v potrditev namere organizacije odprtega dialoga županov z vlado, z napovedjo vključitve združenj v pripravo akcijskega načrta oz. t.i. Road-map za krožno gospodarstvo. Zahvalil se je za pobude s strani združenj, nekatere bodo obravnavali že na prihodnji seji odbora partnerstva za zeleno gospodarstvo.


Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice