• Domov
  • Novice
  • Družbena odgovornost občin kot temeljna naložba v skupno prihodnost

V torek, 19.10.2021 je potekal spletni seminar “Občine – pomemben deležnik pri izvajanju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v lokalnem okolju”. Seminar je bil organiziran s strani inštituta IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije.

Zbrane je uvodoma nagovorila Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije. Povedala ja, da Skupnost občin Slovenije prepoznava vidik družbene odgovornosti delovanja občin, saj se zaveda pomena širjenja ozaveščenosti in dviga odgovornosti. Sodobna družba je namreč vse bolj kritična do družbeno neodgovornih dejanj in zahteva, da organizacije, s katerimi sobiva, upoštevajo interese različnih deležnikov. Slednje velja tudi za občine, ki so s svojimi družbeno odgovornimi aktivnostmi na čelu upravljanja na lokalni ravni ter dejansko vplivajo na dobrobit širšega okolja. V nadaljevanju je izpostavila potrebo po družbeni odgovornosti občin in njenih zavodov kot temeljno naložbo v skupno prihodnost. Pri zastavljanju dolgoročnih in kratkoročnih pristopov pa je še dodala, da si SOS prizadeva slediti integraciji okoljskih, družbenih in gospodarskih (upravljaljskih) ciljev, k čemur vabi tudi občine članice in nečlanice.

V nadaljevanju je Anita Hrast, ustanoviteljica in direktorica inštituta IRDO zbranim predstavila aktualno s področja EU in slovenskih usmeritev o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju, kot tudi EU razpise in področja, ki bodo prejela spodbude. Med drugim je izpostavila sveženj različnih ukrepov, bolj znanimi pod imeni Zeleni dogovor, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, Strategija razvoja Slovenije 2030 in drugimi poimenovanji. Povedala je še, da naj bi bila Slovenija po določenih kazalcih na 12. mestu doseganja ciljev trajnostnega razvoja. Sledila je predstavitev projekta Samooskrba Podravja, v okviru katerega je Mag. Danijela Kocuvan, vodja projektov na RRA Podravje – Maribor spregovorila o možnostih povezovanja in izmenjavi dobrih praks od regionalnega do mednarodnega okolja. Podrobneje je izpostavila vzpostavitev prehranske platforme za prehransko samooskrbo Podravja. Zbranim je predstavila ozadje nastanka projektne ideje in sam koncept projekta. Povedala je, da so se za projektni koncept odločili, ker ima regija Podravje po podatkih SURS-a leta 2010 registriranih največ kmetijskih gospodarstev, dobrih naravnih pogojev za pridelavo hrane in pa tudi veliko ponudnikov in kmetijskih zadrug.  Izpostavila je dejstvo, da so bili projektnih koristi deležni vsi deležniki od ponudnikov, javnih ustanov, občin in vse do regij. Za konec pa je spregovorila še o temeljnih mednarodnih dokumentih (npr. Pariški pravilnik, Evropski zeleni dogovor) in drugih novostih (npr. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah – COP26, nagrada za družbeno odgovornost Horus, spodbuda NextGenerationEU in drugo) s področja doseganja in ohranjanja trajnostnega razvoja.

V razpravi so predstavniki občin spregovorili o izzivu integriranega pristopa vseh znanj, izzivu trajnosti projektov, izdelavi raznih strategij (npr. Trajnostna urbana strategija do leta 2030, Strategija za zdravo občino), motiviranosti posameznikov (zlasti odločevalcev) za integracijo tematike v strateške pristope in potrebi po vključevanju različnih deležnikov pri izvajanju družbene odgovornosti.

< Vse aktualne novice