• Domov
  • Novice
  • Izredna seja glavnega odbora SOS – novi PKP2, dodatki za zaposlene in ukrepi na področju NUSZ

Skupnost občin Slovenije obvešča, da je dne 6. 4. 2020 potekala druga izredna seja glavnega odbora SOS, kjer so članice in člani poleg pripomb in predlogov občin za drugi proti korona paket (PKP2), obravnavali še aktualne zadeve na temo izplačil dodatkov za rizične razmere po 11. točki 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) in novega dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, kot ga določa 71. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ter glede možnosti oprostitve ali odloga plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ).

  • Dodatka za rizične razmere po KPJS in za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po ZIUZEOP

V zvezi z dodatkom za rizične razmere po 11. točki 39. člena KPJS se je glavni odbor strinjal, da je potrebno z izplačili tega dodatka počakati na razlago, ki jo bo v kratkem sprejela pristojna Komisija za razlago KPJS. Prav tako je potrebno počakati z izplačili dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije do uveljavitve zakona in prejema pojasnil ministrstva. Kot izhaja iz določbe 71. člena bodo do dodatka upravičeni javni uslužbenci in funkcionarji, pri čemer se je glavni odbor SOS strinjal, da morda ni pravi trenutek, da si dodatek izplačajo tudi županje in župani, kljub njihovi trenutni preobremenjenosti. Dejstvo je, da bo potrebno v kratkem ponovno odpreti pogovore z državo glede neustreznosti plačil funkcionark in funkcionarjev na lokalni ravni in primerno uskladiti plače glede na pristojnosti, naloge in obveznosti ter vse odgovornosti, ki jih nosijo županje in župani.

Šesti odstavek 71. člena ZIUZEOP sicer določa, da se sredstva za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije in dodatka za rizične razmere iz 11. točke 39. člena KPJS v javnem sektorju zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Vendar bo obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določila vlada Republike Slovenije (op. ta isti šesti odstavek). Torej, ker še ni znano koliko sredstev bo država dejansko namenila posameznemu neposrednem proračunskemu uporabniku za financiranje dodatka, je vsekakor dobro pri svojih odločitvah ravnati preudarno in upoštevati načelo učinkovitosti in gospodarne rabe javnih sredstev.

  • Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)

Nadalje je glavni odbor obravnaval možnosti odpisa ali odloga plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in se v zvezi s tem seznanil tudi z mnenjem Ministrstva za finance glede možnosti delnega znižanja zneskov NUSZ, odloga plačila NUSZ ali delne oprostitve plačila NUSZ. Pojasnilo, kjer ministrstvo jasno navaja, katere ukrepe lahko občine v tem trenutku sprejmejo za razbremenitev zavezancev za plačilo NUSZ, najdete na sledeči povezavi: POJASNILO MF.

Prav tako je bil v zvezi s tem glavni odbor enoten, da se je potrebno izogibati takšnim ukrepom, ki so pavšalni in enoznačni za vse, tudi za tiste, ki jih kriza ni prizadela.  Edini ukrep, ki ga je Glavni odbor prepoznal kot ustreznega trenutku je možnost odloga plačila NUSZ, vendar samo za omejeno časovno obdobje.

Nujno potrebno je razmišljati o času po koncu te krize, ko bo potrebno vse sile in sredstva nameniti v ponoven zagon vseh segmentov družbe. Občine so že leta 2014 s svojim izjemnim investicijskim zagonom ob zaključku finančne perspektive v letu 2014 pomembno pripomogle k rasti družbenega bruto proizvoda in večanju blaginje v državi.  V to smer je nujno razmišljati tudi sedaj. Občine bodo nujno potrebovale lastna sredstva za izvajanje EU projektov. Pomemben vir lastnih sredstev so prav plačila NUSZ. Zgolj v kolikor bo občina bila finančno zmožna izvajati EU projekte, bo lahko pripomogla k popuščanju investicijskega krča in ponovnemu zagonu gospodarstva. Z izgubo tega vira bi občine postale samo še en del problema in ne rešitev.

  • Izpad prihodkov javnih gospodarskih podjetij

Glavni odbor je obravnaval tudi problematiko izpada prihodkov javnih gospodarskih podjetij in se strinjal, da Vladi RS predlaga, da  med predloge ukrepov za II. Interventni zakon vključi tudi  njih. Izpad dela njihovih prihodkov bi v bodoče morale kriti občine same ali občani in občanke, kar pa je nesprejemljivo.

< Vse aktualne novice