Skupnost občin Slovenije je v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede organizirala predstavitev projekta “Fiskalna kapaciteta občin”, ki so jo po naročilu Ministrstva za javno upravo izvedli na FDV-ju. Po uvodnem nagovoru predsednika SOS, Petra Misje, sta prisotne pozdravila tudi minister Boštjan Koritnik in državna sekretarka Urška Ban.

Vodja projekta dr. Vladimir Prebilič je skupaj z dr. Ireno Bačlija Brajnik predstavil cilje projekta. Ti so bili analiza pravnih virov področnih predpisov, ki urejajo posamezen vir, ki ga občine (lahko) (so)določajo; analiza prihodkov občin s posebnim poudarkom na virih, ki jih občine (lahko) (so)določajo in izračun povprečne vrednosti posameznega prihodka glede na nacionalno povprečje za posamezen vir ter njihova analiza.

V sklopu predstavitve je bilo izpostavljeno, da imajo občine vpliv na višino prihodkov iz NUSZ, komunalnega prispevka, turistične takse, občinske takse, ter deloma glob za prekrške. Medtem ko občine nimajo vpliva na višino dohodnine, davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila, davek od premoženja stavb – od fizičnih oseb, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, davek od premoženja od prostorov za počitek in rekreacijo, ter davek na vodna plovila.

V sklopu raziskave je bilo ugotovljeno, da so občine različno uspešne pri ustvarjanju različnih virov prihodkov (neodvisno od velikosti po št. prebivalcev in velikostjo v km2). Pri tem so ločili vire na tiste, ki jih občina lahko sama (so)določi in tiste, ki jih ne more. V opazovanem obdobju (2007-2018) so s pregledom vseh virov za vse občine v Sloveniji ugotovili da:

  • delež dohodnine predstavlja daleč najvišji vir občin (v povprečju znaša kar 63,76 % od tekočih prihodkov).
  • je NUSZ najvišji vir tekočih prihodkov občin, ki ga določajo same (NUSZ za pravne osebe predstavlja 7,81 %, NUSZ za fizične osebe pa 3,05 % od vseh tekočih prihodkov);
  • je komunalni prispevek naslednji vir, ki ga občine same določajo, pri čemer nastajajo izjemne razlike v zaračunavanju, (3,11% tekočih prihodkov);
  • se občine precej razlikujejo pri zaračunavanju občinskih taks, kar 89 občin pa sploh nima prihodkov iz tega naslova;
  • je pri virih, ki jih (so)določajo občine možno zaznati večje razlike med občinami (če opazujemo višino vira na prebivalca), kot pri tistih, ki so vnaprej zakonsko določeni.

< Vse aktualne novice