• Domov
  • Novice
  • Na pobudo SOS potekal sestanek z Ministrstvom za infrastrukturo

V torek, 9. avgusta je na pobudo Skupnosti občin Slovenije potekal uvodni sestanek z Ministrstvom za infrastrukturo glede odprtih tem na področju delovanja ministrstva, v ospredju pa je bil pogovor glede določitve cen električne energije in cen zemeljskega plina iz plinskega sistema oz. uravnavanju cen energentov pred novo kurilno sezono. Sestanka so se v imenu Skupnosti občin Slovenije udeležili člani glavnega odbora Peter Misja, dr. Vladimir Prebilič in Saša Arsenovič ter predsednik Delovne skupine SOS za integriran potniški promet Srečko Ocvirk. Sestanka so se s strani ministrstva udeležili generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet Monika Pintar Mesarič ter v.d. direktor Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar.

Podpredsednik SOS Peter Misja je uvodoma na sestanku izpostavil težavo z dvigom cen energentov, saj se občine srečujejo s povišanjem cen tudi za 500%. Izpostavil je zlasti, da so občine del sistema država in izvajajo javne storitve, ki so namenjene prebivalstvu, zato se pričakuje sodelovanje in podpora države tudi na tem področju. Opozoril je še, da je Skupnost občin Slovenije na Agencijo za varstvo konkurence vložila prijavo zaradi suma usklajenega ravnanja.

Glede regulacije cen na trgu je ministrstvo za infrastrukturo izpostavilo, da bo regulacija vhodnih sistemov za daljinska ogrevanja veljala samo za gospodinjstva. V to omejitev so vključeni (občinski) javni zavodi zgolj v primeru, da je v njih možno bivanje (dijaški domovi, studenski domovi…). SOS je izpostavila potrebo občin po zagotovitvi sredstev, ki bi v celoti pokrila celotno investicijo in ne zgolj subvencije v deležu investicije (kredite in jamstva). Občine morajo zaradi ekstremnih cen energentov izvesti investicije v najkrajšem možnem času, da se takoj zmanjša odvisnost od visokih cen energentov. Resorno ministrstvo je izpostavilo, da do sedaj ni bilo zanimanja za sheme, ki bi bile vračljive in bi 100% financirale investicijo (ugoden kredit, jamstvo), interes je bil zgolj za subvencijo.

Dr. Vladimir Prebilič je izpostavil željo občin po izgradnji sončnih elektrarnah zaradi večje samostojnosti. Tudi tukaj je v imenu občin članic izrazil pričakovanje po pomoči s strani države predvsem pri pospešitvi postopkov in odprave zakonodajne ovire, zaradi katere ELES ne dovoljuje postavitve sončnih elektrarn v pasu pod daljnovodi. Prav tako je izpostavil subvencioniranje zamenjave kurilnih naprav kot učinkovit ukrep, posebej v času energetske revščine. Občine v ta namen že dajejo subvencije za občane, dodatne spodbude s strani države pa bi bile več kot dobrodošle, saj bi povečalo učinek.

Izpostavljena je bila tudi problematika daljinskega ogrevanja – spodbude za izgradnjo daljinskega ogrevanja in širjenje daljinskega ogrevanje bi namreč pozitivno vplivalo na stanje zraka. Težava za občine je v sofinanciranju, saj je trenutno mogoče dobiti zgolj 15% sofinanciranje. Ob tem pa se ekonomski izračuni izgradnje in širjenja zaradi razdalj v omrežju ne izplačajo. Predlagano je bilo, da bi se sofinanciralo hranilnike vode (znižanje cene ogrevanja), oziroma bi razpisi sofinancirali tudi nadgradnjo kotlovnice s plinsko turbino, ki bi omogočila pridobivanje električne energije.

Generalni direktor Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc je odgovoril, da bodo zagotovljena dodatna sredstva za financiranje nizkih napetostih vodov (izgradnja transformatorjev), kar bo odstranilo omejitve za postavitev sončnih elektrarn, odpravila pa se bo tudi zakonodajna ovira glede postavitve fotovoltaike v varovalnih pasovih skozi spremembo zakonodaje. Ministrstvo prav tako pripravlja seznam iz katerega bo razvidno kakšne so omrežne zmogljivosti za priklop sončnih elektrarn. Povedal je tudi, da je ministrstvo objavilo razpis za peči na lesno biomaso in so na voljo sredstva. Prav tako je na voljo državni razpis za širjenje daljinskega ogrevanja, že sedaj pa je jasno, da v prihodnosti ne bo več razpisov za širjenje daljinskega ogrevanja na plin (ne iz Slovenije in ne iz EU). Na razpolago pa bodo sredstva za financirane toplotnih črpalk, lesne biomase in kogeneracije.

Saša Arsenovič je izpostavil dosegljivost različnih skladov, ki bi tudi občinam pomagale blažiti posledice vpliva podražitev zaradi vojne v Ukrajini. Vsi deležniki morajo namreč zmanjšati porabo plina. Občine pričakujejo usmeritve države glede porabe plina oziroma kurilnega olja kot alternative ter pričakujejo dober pretok informacij o ukrepih in usmeritvah Slovenije in Evrope. V nadaljevanju je izpostavil še Partnerstvo za Pohorje (19 občin, 3 regije), ter potrebo po pomoči oziroma vzpodbudi s strani resornega ministrstva pri posodobitvi osnovne infrastrukture. Predstavil je tudi dobro prakso Mo Maribor, ki sofinancira 20% izgradnje fasade na javnih površinah, česar se stanovanjske skupnosti veliko poslužujejo. Podal je pobudo za uvedbo podobnega ukrepa s strani ministrstva, vendar na področju sofinanciranja dvigal, saj bi se s tem zmanjšal pritisk za izgradnjo novih domov za starejše in povečala možnost oskrbe starostnikov na domu, poleg tega pa je tak ukrep stroškovno bolj racionalen.

Srečko Ocvirk, ki je predsednik Delovne skupine za integriran potniški promet pri SOS, je izpostavil trajnostno mobilnost oziroma javni prevoz. Žal večjega napredka na tem področju v zadnjih letih ni, saj javni prevoz med seboj še zmeraj ni povezan (železnica, avtobus…). Zadnja koncesija ne upošteva, da so občine največji financer javnega prevoza. Navedel je nedopusten primer, da je v eno smer prevoz financiran iz države v drugo smer pa poteka šolski prevoz, dodatne težave pa povzroča močno povišanje cen šolskih prevozov. V nadaljevanju je bila izpostavljena še potreba po enotni aplikaciji, ki bi za uporabnike kombinirala različne oblike prevozov. Predstavnik sekretariata SOS je opozoril še na nujno na digitalizacijo podatkov oz. linij in voznih redov, saj bo šele digitalizacija teh podatkov omogočila pravo povezavo različnih načinov prevoza.

Na področju prometa je ministrstvo izpostavilo, da je bila ustanovljena Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, ki je v 100% lasti države. Trenutno poteka vpis v sodni register. Prva naloga družbe bo, da poveže linijske prevoze in železniške prevoze, za to bo imela največ 18 meseca časa. Podjetje naj bi imelo zaposlenih 12 prometnikov, vsak od njih bi skrbel za eno koncesijsko področje ter skrbel za usklajevanje različnih oblik javnega prevoza. Glede podražitve in težav s šolskimi prevozi je bil povedano, da razpis za koncesijo, ki še ni zaključen, predvideva možnost, da bi se šolski prevozi odvijali preko koncesije države. Občine bi tako za učence kupile karte pri državi in ne bi izvajale svojih prevozov, tam kjer je to možno. Država bi tako lahko integrirala šolske prevoze v linijski razpis. Ministrstvo bo za obe vrsti prevoza (linijski in šolski prevozi) sprejelo ustrezne pravilnike.

< Vse aktualne novice