• Domov
  • Novice
  • Pametna mesta in skupnosti – resničnost ali fikcija?

Na jubilejnem 50. MOS v Celju so se zbrale županje in župani Slovenje in Hrvaške s svojimi sodelavci na tradicionalnem srečanju občin, katerega rdeča nit je bila tema »Pametna mesta in skupnosti – resničnost ali fikcija?«. »Danes je že vse pametno, prave definicije, kdaj je mesto pametno, pa nimamo. Ali je to takrat ko vzpostavimo Wi-Fi ali ko vzpostavimo tipala za onesnaženost zraka, zasedenost parkirišč,« se je v svojem nagovoru na današnjem mednarodnem srečanju občin na MOS  spraševal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Prav vprašanju, ali so pametna mesta in skupnosti resničnost ali fikcija je bilo namenjeno letošnje srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 120 udeležencev.

Vsi govorci so bili enotni, da je in bo potrebno implementirati čim več pametnih rešitev, hkrati pa je potrebno biti pozoren, da bo pametna tudi implementacija sama. »Dobro smo si zapomnili nasvet ameriškega predavatelja na konferenci o pametnih mestih v Barceloni: kakršnekoli rešitve boste naredili, naj bodo platforme odprte, bodite prepričani, da najpametnejši ljudje v mestu ne delajo za vas, in če so rešitve odprte, se bo vedno našel nekdo, ki bo imel dobro idejo in jo bo dodal na portal kar bo koristilo občanom in občankam,« je še poudaril Šrot.

Župani in drugi predstavniki občin ter zainteresirane javnosti so se med razpravo seznanili tudi s primerom dobre prakse, ki prihaja iz sosednje Hrvaške. Hrvaški Dubrovnik je predvsem zadnja leta doživel pravo turistično eksplozijo, saj ta obmorski kraj množično obiskujejo turisti iz celega sveta. »Dubrovnik ima aplikacijo, ki turistu pomaga, da se izogne gneči v mestu. Aplikacija v primeru preobremenitve cestnega omrežja, uporabniku priporoča restavracije in točke, kjer lahko počaka, da največja gneča mine. Prometne zamaške ustvarja tudi iskanje prostih parkirišč, saj se ljudje v tem času vozijo po mestu. Po mestu so senzorji, ki zaznavajo ali so parkirna mesta prosta ali zasedena. Podatki se v resničnem času nato prenesejo na uporabnikov telefon ali tablico,« razlaga Nikša Vlahušić, koordinator Smartcity projekta v Dubrovniku.

»Pametno mesto ni milijon senzorjev, s katerimi zbiramo podatke, potem pa ne vemo kaj bi z njimi počeli. Če tečemo v napačno smer, povečanje hitrosti ni prava rešitev. Pametna mesta so predvsem ljudje,« pa je poudaril mag. Jože Torkar, direktor energetskih rešitev v Petrolu. Torkar spodbuja razvoj, a opozarja tudi na nevarnosti in nesmisle napačnega razvoja.

Različni predavatelji so torej osvetlili svoj pogled na pametna mesta ter predstavili naslednje vsebine:

Tehnološka platforma in pilotni projekti s področja IoT (povezava na pisni prispevek IoT), mag. Jurij Dolžan, Direktorat za informacijsko družbo, Ministrstvo za javno upravo

Celovite rešitve za pametna mesta in skupnosti, mag. Jože Torkar, direktor Energetskih rešitev v Petrol d.d.

Osnutek EU akcijskega načrta za digitalno tranzicijo mest, Simon Mokorel, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju s Flapax

Pametni ne postanemo čez noč – koraki za uvedbo »smart« rešitev, Primož Kučič, vodja poslovnih IKT rešitev, Telekom Slovenije d.d.

Slovensko japonsko partnerstvo na področju pametnih omrežij in skupnosti, Gregor Omahen, Eles d.d.

Primer dobre prakse: Smartcity Dubrovnik, Nikša Vlahušić, koordinator Smartcity projekta v Dubrovniku (predstavitev je v hrvaškem jeziku)

Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo (SRIP) Pametna mesta in skupnosti, Martin Pečar, vodja Centra za pametna mesta in skupnosti, Inštitut Jožef Stefan

Inovativna promocija Slovenije in Hrvaške skozi platformo mobilnih aplikacij, Vision One (predstavitev je v hrvaškem jeziku)

Dogodek so organizirali v sodelovanju Celjski sejem d.d., Mestna občina Celje in Skupnost občin Slovenije. Letos smo k sodelovanju na tradicionalnem srečanju občin povabili tudi stanovske kolege iz sosednje Hrvaške, Udrugo gradova u Republici Hrvatskoj. Partner in moderator dogodka je bila Energetika.net, ki je svoje delo odlično opravila, tako v prvem delu,  kjer so se predstavile posamezne prej naštete dobre prakse, kot v povezovanju razprave v obliki omizja, ki je sledila predstavitvam.

 

< Vse aktualne novice