Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo so v torek, 3. decembra v Kulturnem domu v Medvodah tretjič podelili nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnostim lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Cirkulane, Dobrepolje, Hoče- Slivnica, Mežica, Postojna, Polzela, Ravne na Koroškem in Ruše ter dve mestni občini: Mestna občina Maribor in Mestna občina Velenje. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna občina prejelo 38 občin. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Nejc Smole, župan občine Medvode, dr. Vladimir Prebilič, podpredsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Kočevje ter mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu RS za kulturo. Ob podelitvi nazivov pa so se s povezovalko dogodka Carmen L. Oven o branju kot vrednoti pogovarjali novinarka Ksenija Horvat, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc Pižama in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič.
Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja, ki po zadnjih raziskavah med Slovenci ni na zavidljivem mestu. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2019, so v svoji vlogi izkazale odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe in predstavljale vse ostale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala 10 prijavljenih občin, ki so izpolnili vse pogoje natečaja, prav tako pa izstopajo s svojimi praksami spodbujanja sodelovanja organizacij in vključevanja prebivalcev z namenom, da gojijo branje kot eno svojih temeljnih vrednot.
Dr. Vladimir Prebilič, podpredsednik SOS in župan občine Kočevje je izpostavil, da živimo v digitalnem obdobju polnem modernih tehnologij, ki stimulirajo uporabnike z več tisoč dražljaji, ki ohranjajo našo pozornost. Mlajše generacije zato težko navdušimo za branje knjig, saj sta za to potrebna čas in osredotočenost. »Preko branja aktiviramo svoje misli, razvijamo miselni aparat, se naučimo kritičnega razmišljanja, osmislimo razmišljanje in lažje komuniciramo. Premalo je argumentirane kritike.« je povedal dr. Prebilič in nadaljeval, da nam branje da širino in vedenje, ki je predpogoj za kritično razmišljanje. Občinam poleg zakonsko določenih in ostalih nalog za zagotavljanje osnovnega življenjskega standarda za občanke in občane, pogosto zmanjka tiste dodatne volje, da bi bile bolj aktivne tudi na področju širjenja bralne kulture. Iz navedenega razloga toliko bolj pozdravljamo občine, ki v to vlagajo dodaten napor in naredijo tisto nekaj več, hkrati pa so motivacija ostalim občinam, da postanejo bolj aktivne na področju širjenja bralne kulture je zaključil.
Mojca Širok, častna pokroviteljica projekta Branju prijazna občina
Predstavljajte si svet brez knjig. Življenje brez knjig. Je takšna misel sploh predstavljiva? Jaz mislim, da ne. Za televizijo so govorili, da bo izpodrinila radio, za časopise, da jih bodo pokopali spletni portali, za knjige, natisnjene na papirju med dvema platnicama, da jih bo izpodrinil elektronski bralnik. A ne bi mogli biti dlje od resnice.
Drži, vsak nov razvoj je staremu prinesel udarec, tako kot vsaka novost predrugači tisto, kar je bilo prej. A ne verjamem, da bi kdaj zares pristala na smetišču zgodovine. Bralna kultura, ki jo imamo v Sloveniji, čeprav se nam včasih zdi, da nam statistike govorijo drugače, je zavidljiva.
Dolgo sem živela zunaj Slovenije in le redke države se lahko ponašajo s tako bogatimi bralnimi hrami, kot so naše knjižnice, in tako globoko zakoreninjeno navado, kot je naša, da jih redno obiskujemo.
Po izidu moje zadnje knjige, kriminalnega romana Pogodba, sem v letu dni obiskala več kot 30 knjižnic po vsej Sloveniji. Kar sem videla, me je ganilo, predvsem pa utrdilo v prepričanju, da v takšnem okolju knjiga – v papirnati, elektronski ali zvočni obliki – ne bo nikoli postala predmet pozabe v zaprašeni škatli stran od oči. Ker vi ne boste dovolili. Ker mi ne bomo dovolili. Mi vsi, ki imamo radi knjige.
Želim si, da bi se vsa ta čudovita energija, ki jo skrbniki in čuvaji knjig poklanjajo ne le knjigam, pač pa predvsem tistim, ki knjige iščejo, ta topla, zanosna energija, ki jo začutiš v čisto vsaki knjižnici v še tako majhnem slovenskem kraju, lahko razlila čez meje bralnih hramov v druge slovenske ustanove, predvsem gospodarske in politične. Morda bi lahko naredila čudeže.
Čudeže, kot jih vsak dan, ko nekdo prestopi vrata knjižnice in se za trenutek izgubi v iskanju drugega sveta, dela za vse nas.
V Bruslju, 25.11.2019