• Domov
  • Novice
  • Podnebna strategija v luči lokalnih izzivov

12. februarja 2020, je Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan organizirala delovni sestanek s predstavniki občin na temo podnebnih sprememb. Kot uvod je mag. Stane Merše iz Instituta Jožefa Stefana (IJS), ki vodi konzorcij za pripravo NEPN, iz le tega na kratko predstavil ključne vsebine NEPN in odgovoril na številna vprašanja. Zakonske okvirje k tej temi je povzela Katja Vrtovec iz Ministrstva za okolje in prostor. Katarina Trstenjak iz IJS je predstavila še izhodišča za Podnebno strategijo 2050, ki se prav tako pripravlja in je eden izmed povodov za sklic tega delovnega sestanka. Drugi razlog je bil zaznano povečano število vprašanj in interesa občin v Sekretariatu SOS na eni strani in na drugi vse več strateških in zakonskih predlogov, ki se sedaj sprejemajo, vključno z dokumenti za novo finančno obdobje EU. Povabilu na sestanek se je tako odzval tudi direktor Službe za kohezijsko politiko na SVRK, mag. Bojan Suvorov.

Sledila je vsebinska razprava o tem kaj občine načrtujejo in potrebujejo za uspešno, postopno in dolgoročno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter za izvajanje lokalnih ukrepov za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. Razprava je tekla o potrebah občin, ki se nanašajo na različne sektorje, kot je energetika, lokalno gospodarstvo, stavbe, promet, kmetijstvo. Veliko pa je bilo govora tudi o podatkih in digitalizaciji, o organizacijskih modelih ter sodelovanju in zaupanju.

Jure Čižman iz IJS, ki je razpravo moderiral je v uvodu poudaril, da soočanje s podnebno krizo brez občin ne bo obrodila nič. Še posebej na področju prilagajanja na spremembe, ki jih že čutimo. Občine lahko na tem področju in veliko naredijo in množe že izvajajo najrazličnejše ukrepe( ranljivost občin, poplavna varnost, s tem povezano prostorsko načrtovanje, prilagajanje kmetijstva…)

Katarina Trstenjak je povedala, da bo zato v Strategiji posebno poglavje namenjeno lokalnim skupnostim in so zato želeli v tej zgodnji fazi tudi dialog z občinami, da bodo ukrepi takšni, da se dejansko lahko izvajajo. Da bodo v Dolgoročno podnebno strategijo in druge nacionalne akcijske načrte (npr. za ogrevanje in hlajenje) v čim večji meri vgrajene usmeritve po meri lokalnih skupnosti so bila izhodiščna vprašanja sledeča:

  1. Kaj občine pričakujete oz. potrebujete od države v povezavi z lokalnim načrtovanjem in urejanjem?
  2. Kateri so primarni cilji občin pri zmanjšanju emisij v posameznih (zgoraj navedenih) sektorjih?
  3. Kako postaviti strateške usmeritve države dovolj jasne, da omogočajo lokalni razvoj (v omenjenih sektorjih)? Na katerih področjih pričakujete jasnejše strategije in usmeritve države?
  4. Katere so ovire za lokalni razvoj v smeri prilagajanja podnebnim spremembam? Vaši predlogi ukrepov ter primeri dobre prakse.
  5. Kako poteka načrtovanje projektov v vaši občini (npr. urejanje mobilnosti, prenove stavb, oskrba s toploto…) in katere so podlage za načrtovanje?
  6. Kako je z zagotavljanjem financiranja za investicijske projekte (ozka grla, dobre prakse)?

Na srečanju so se oblikovali predlogi o tematsko-problemskih funkcionalnih območjih, kot je npr. s področja prilagajanja skupina občin, ki teritorialno spada v določeno porečje in je nujno sodelovanje pri protipoplavni zaščiti. S področja prometa je spet smiselno sodelovanje občin pri načrtovanju politik trajnostne mobilnosti. Podobno pri odpadkih in drugih področjih. Ob odsotnosti regij, so prisotni razmišljali konstruktivno in praktično, v smeri že obstoječih mehanizmov in podlagah, kot so skupne občinske uprave ali zveze občin.

Oblikovala se je tudi pobuda, da se iz podnebnega sklada financira pilotna izvedba protipoplavnih ukrepov za skupino občin v okolici Kamnika, ki imajo projekt že pripravljen. Dogovorjen je bil sestanek z MOP na podlagi predhodno poslane projektne zasnove.

Glede prostorskega načrtovanja je bila med največjimi potrebami izpostavljena potreba po dostopnih in kvalitetnih podlagah, ki jih potrebujejo občine in bi jih morala zagotavljati država. Izpostavljeni so bili tudi nedostopni podatki, npr. podatki meritev izpustov individualnih kurišč s strani dimnikarjev. Omenjen je bil portal odprtih podatkov OPSI, kamor bi se skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja morali stekati vsi odprti podatki javnega sektorja.

Pobud in predlogov je bilo še veliko več, prav tako potreb po izmenjavi dobrih praks in stalnem dialogu z deležniki na državni ravni, zato bo Sekretariat SOS predlagal Predsedstvu ustanovitev komisije za podnebno krizo, ki bo temu področju v prihodnje namenila vso pozornost.

POZIV OBČINAM

Občine, ki se delovnega sestanka niso mogle udeležiti vabimo, da svoje potrebe in predloge pošljejo do konca meseca februarja na sasa.kek@skupnostobcin.si, pri razmisleku so občinam v pomoč Iztočnice za delovni sestanek občin, ki so bile pripravljene za delovni sestanek. Vaše odzive bomo posredovali pristojnim resorjem ter Inštitutu Jožef Stefan, da jih bodo v čim večji meri vključili v Dolgoročno podnebno strategijo in druge nacionalne akcijske načrte.


Nazadnje posodobljeno:
< Vse aktualne novice