Brdo pri Kranju, 17.1.2017 – Na področju financiranja in razvoja lokalnih skupnosti se obeta precej novosti, o katerih so na današnji konferenci Občine prihodnosti na Brdu pri Kranju spregovorili župani in predstavniki države.

 

Na konferenci, ki jo je organizirala Skupnost občin Slovenije, so se posvetili vprašanju prehoda iz zdajšnjega sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na sistem obdavčitve nepremičnin, novostim v zakonu o javnih financah v povezavi z že sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, obstoječem sistemu financiranja občin, spremembah sistema financiranja občin v povezavi z uvedbo davka na nepremičnine, prav tako pa digitalni transformaciji, razmisleku o reorganizaciji obstoječih poslovnih procesov, o uvajanju novih, inovativnih oblik upravljanja, naročanja, izvajanja in spremljanja učinkov.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič je v navezavi na osrednjo temo posveta, to so izzivi razvoja lokalne samouprave v prihodnje ocenil, da pogovori glede povprečnine in financiranja investicij sicer tečejo v pravo smer, vendar obenem opozoril na razmerje med zakonsko določenimi nalogami in investicijami, ki ni v prid investicijam v lokalna okolja. Izpostavil je velik pomen sodelovanja, tako med državo in občinami, kjer bi občine pričakovale partnerski odnos, kakor tudi pri vsakodnevnih zadevah med občinami samimi, zlasti zaradi umanjkanja politične volje pri vzpostavitvi pokrajin.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je v svojem nagovoru spomnila, da se v državi krepi optimizem, z njim pa tudi visoka pričakovanja, da bomo hitro nadomestili tisto, kar smo izgubili v času krize. »Žal so pričakovanja vedno višja od možnosti. Nujno je iskanje kompromisov med pričakovanji in dejanskimi zmožnostmi,« je dejala ministrica. Ker predstavljajo občine pomemben del sektorja država, je dobro upravljanje z njihovimi finančnimi viri po ministričinem mnenju prav tako pomembno kot skrb za celotne javne finance. Izpostavila je, da v ustavi zapisano fiskalno pravilo določa omejitve pri načrtovanju obsega financiranja vseh javnih blagajn, ne le občin, zato je iskanje ravnotežja v prizadevanjih, da spoštujemo pravila, a hkrati ne ubijemo gospodarske rasti, zelo zahtevno. Glede višine povprečnine je spomnila, da je ministrstvo za finance v lanskih pogovorih stopilo naproti predlogom predstavnikov občin in zvišalo povprečnino glede na lansko leto, v celoti pa jim ni bilo mogoče ugoditi. Letos bo zaradi dogovora o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju treba prilagoditi višino povprečnine. Pogovori so se že začeli, nadaljevali pa se bodo prihodnji teden. Ministrica je povedala še, da je ministrstvo za finance v zaključni fazi priprav prenovljenega zakona o javnih financah in zakona o računovodstvu, ki predstavljata nujni zakonski okvir za ustrezno vodenje javnih financ na državni in lokalnih ravneh. Prihodnje leto predvidevamo tudi povečanje investicijskega transfera, začenjajo pa tudi nadgradnjo sistema enotnega računovodskega sistema MFERAC, ki ga bodo še bolj približali občinam. Na ministrstvu pa so pristopili tudi k prenovi pravilnika o podprogramih, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnine.

Ministrica Vraničar Ermanova se je občinam zahvalila tudi za dobro sodelovanje pri projektu prenove sistema obdavčitve nepremičnin in konstruktivno usklajevanje predloga zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Temu se je priključil tudi Jože Novak, vodja projekta za uvedbo davka na nepremičnine na Ministrstvu za finance. Povedal je, da so izračuni pokazali, da občine sicer še okoli 30% NUSZ, iz različnih razlogov ne zaračunavajo (oprostitve, spodbude, olajšave). Obenem je omenil skupne napore ministrstva in Skupnosti občin Slovenije na področju opredelitve nesorazmernosti, na podlagi številnih pogovorov in izmenjave stališč pa so nastala sistemska priporočila za izboljšanje sistema odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bi v bodoče naj reševala ključne težave na tem področju. Prav tako je poudaril, da je v sodelovanju s SOS po enoletnem usklajevanju pripravljen usklajen predlog Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo v kratkem podan v proceduro.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je kot enega večjih izzivov pri občinah izpostavil njihovo raznolikost, obenem pa tesno vez z državljani, zato je izpostavil pomembno vlogo povezovanja in sodelovanja. To pa je izjemnega pomena tudi na področju digitalne preobrazbe, ki je tudi z vidika občin izjemna priložnost. Povedal je, da je Slovenija vzpostavila široko digitalno koalicijo, v kateri imajo pomembno vlogo tudi lokalne skupnosti, ki se že sedaj osredotočajo denimo na trajnostni razvoj, urbano mobilnost, komunikacije, učinkovito rabo energije, digitalno transformacijo, boljšo organiziranost, ki bo omogočala vpliv državljanov na življenje v občinah, obenem pa bodo občine omogočile državljanom učinkovite storitve. Prav tako je omenil iniciativo zelena referenčna država v digitalni Evropi, ki ima namen pospeševati vstop novih tehnologij v naše okolje, kar bo zagotovo tudi izziv za občinski nivo. »Novi načini izmenjave podatkov in delitvena ekonomija ter vse, kar ta prinaša s seboj, so priložnosti tudi za občine, da izboljšajo svoje delovanje in postanejo uspešne in konkurenčne občine prihodnosti«, je povedal minister Koprivnikar. Prav tako pa je država za dosego teh ciljev vzpostavila podporne projekte kot so državni računalniški oblak, nabor programskih in podatkovnih paketov in dostopnost znanja. Med uvodnimi govorci pa je bil tudi državni sekretar v Ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar, ki se je osredotočil na načela sistema financiranja občin.

Vrhovni državni revizor mag. Aleksej Šinigoj je v svojem nagovoru izpostavil, da je Računsko sodišče v skladu s svojimi nalogami redno revidira mnoga področja dela lokalnih skupnosti z namenom izboljšanja njihovega poslovanja, obenem pa revidira druge, državne organe, zato za lokalne skupnosti utegnejo biti zanimivi zaključki analize primerne porabe občin v letih 2014-2015, kjer revidirajo Vlado RS v delu, ki se nanaša na sklenitev dogovora o povprečnih stroških financiranja nalog, ki se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občin, Ministrstvo za finance v delu, ki se nanaša na ugotavljanje in financiranje primerne porabe občin, in Ministrstvo za javno upravo v delu, ki se nanaša na pristojnosti na področju sistemskih rešitev financiranja lokalnih skupnosti. Kot udeleženec se je srečanja z župani udeležil tudi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča z ekipo, ki so izkoristili priložnost in z zanimanjem prisluhnili predstavitvam županj in županov ter nakazanim izzivom financiranja občin.

Dr. Vilma Milunovič, predsednica komisije SOS za proračun in javne finance je predstavila finančno decentralizacijo v Evropi ter modele fiskalne decentralizacije, pri katerih je opozorila, da se razlikujejo od države do države, v nadaljevanju posveta pa je tudi povezovala vsebine glede financiranja občin.

Nato so prisluhnili tudi predstavitvi Jasne Gabrič, županje občine Trbovlje, ki je izpostavila, da formula za izračun primerne porabe v nobenem delu ne upošteva ekonomskega stanja prebivalcev. A prav na ta ekonomski status so vezane številne subvencije, ki jih mora izplačevati posamezna občina, in sicer subvencije najemnin, obvezno zdravstveno zavarovanje, subvencija oskrbe v splošnih in posebnih domovih in plačilo oskrbe v vrtcih. Občina prejme 465 € primerne porabe po osebi za celo leto, medtem ko mesečna subvencija socialno šibkim občanom znaša tudi 1500 € na mesec.

Tudi župan MO Maribor, dr. Andrej Fištravec, je prepričan, da bi za uravnoteženo financiranje občin bilo potrebno dati večjo težo faktorjem, ki vplivajo na socialne transferje, to so mlajši od 15 let in starejši od 65 let, potrebno pa bi bilo upoštevati tudi faktorje, ki vplivajo na socialne transferje, kot so delež brezposelnih, povprečna plača v občini in število Romov, prav tako pa bi država morala upoštevati realno število prebivalcev v lokalni skupnosti. Kot ključno težavo na področju financiranja občin je označil računsko iskanje povprečja, medtem ko so potrebe slovenskih lokalnih skupnosti velikokrat zelo raznolike in specifične, tako kot so raznolike in specifične potrebe njihovih prebivalcev. Poudaril je še, da je dolžnost lokalnih skupnosti in države, da se na te specifike odzivajo ter, da je »edini pravi način upravljanja države v postindustrijskem obdobju – decentralizacija države, pri čemer imajo lokalne skupnosti ključno vlogo«. Model financiranja v občini in izkušnje sta predstavila tudi dr. Ivan Žagar za občino Slovenska Bistrica ter Darko Fras za občino Sveta Trojica.

V zadnjem delu posveta je potekala okrogla miza na temo pametnih mest oz. digitalne transformacije. Moderirala jo dr. Urška Starc Peceny, ki ima 20+ let mednarodnih izkušenj z “novim” na strateški ravni, pri razvoju novih okolij in pripovedovanju o inovacijah. Leta 2001 je doktorirala iz komuniciranja na temo Netlife-a, ki je že vseboval koncepte, ki jim srečujemo danes v razvoju pametnih skupnosti. Poleg izkušenj v regionalnem razvoju je soustanoviteljica več podjetij v Evropi in na Bližnjem Vzhodu in je koordinator za NASA Space Apps Challenge na Dunaju, kjer že vrsto let živi. Je eden od iniciatorjev FLAPAX – Evopskega pospeševalnika za pametne skupnosti v katerem poleg komuniciranja in skupnosti skrbi tudi za izobraževanje.

Udeleženci so govorili o možnostih iskanja novih rešitev za obstoječe probleme občin ter razvoju pametnih mest do sedaj in izzivih v prihodnje.

Gostje okrogle mize so predstavili naslednje teme:

  1. Mag. Jurij Bertok, direktor Direktorata za informatiko je predstavil vizijo slovenske informatike v javnem sektorju, z državnim računalniškim oblakom kot primarno infrastrukturo javne uprave, enotne dostopne točke za končne uporabnike. Storitve v oblaku bodo imele skupni okvir in bodo zbrane v katalogu storitev. Občinam bodo dostopne v t.i. hibridnem oblaku. MJU pripravlja javno naročilo in k sodelovanju je povabil vse občine. Potrebno bo podpisati pooblastilo, kajti le na podlagi predhodnega pooblastila bodo občine lahko dostopale do storitev v oblaku v naslednjih petih letih. Pooblastilo po besedah direktorja pa ni zavezujoče, saj se bodo občine lahko odločale katere, če sploh, storitve iz oblaka bodo uporabljale.
  2. Dr. Peter Worstner, SVRK – je poudaril pomembnost strateškega povezovanja deležnikov pri gradnji Pametnih mest in skupnosti. Predstavil je vlogo SRIP-a v slovenskem prostoru in povedal, da občine, ki se pričenjajo ukvarjati z digitalizacijo naletijo na vrsto težav. To so realne potrebe, ki potrebujejo rešitve. Prav tako je dal pobudo, da SOS do 2.februarja identificira 5 področij, ki bi bila najbolj zanimiva za pilotiranje (Pilotne projekte).
  3. Martin Pečar, Institut Jožef Štefan – je koordinator SRIP-a PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI. Povedal je, da je cilj spodbuditi razvoj rešitev, ki bodo praktične, zato naj občine sporočijo svoje potrebe. V SRIP je vključenih veliko podjetij, ki jim je v interesu razvoj rešitev za probleme, ki so skupne več občinam, ne le v Sloveniji, ampak v Evropi in globalno.
  4. Jurij Krpan, Kapelica – je predstavil zakaj je potrebno dvigniti “nivo pripravljenosti” in kako pomembno je razumevanje kam gremo in kakšne bodo skupnosti prihodnosti.
  5. Simon Mokorel, FLAPAX – je spodbudil občine, da se aktivno vključijo v procese širšega razvoja z namenom ustvarjanja novih delovnih mest in novih prihodkov, ter predstavil vlogo razvoja razpršenega Centra prihodnosti (Future Lab), ki bo nudil vizijo in izzive za prihodnje rodove.
  6. Boštjan Gruden, Pošta Slovenje – je predstavil vlogo Pošte Slovenije v projektu E_ BIKE; gre za vzorec povezovalnega regijskega projekta in zavedanje Pošte Slovenije, velikega podjetja, da lahko igra pri razvoju pametnih mest vlogo tistega, ki nudi podporo končnemu uporabniku in kot storitveni podpornik občinam pri razvoju “pametnega” okolja.
  7. Bojan Sever, župan Idrije – je kolegom županom zaupal, kako je mladim v občini prepustil področje, ki ga »starejši« ne znajo dojemati dovolj hitro, to je digitalizacija. Idrija je primer dobre prakse, ki prevzema določene vodilne vloge tudi izven meja Slovenije, regionalno, recimo v Alpskem združenju.
  8. Dr. Sabina Popit, MO Ljubljana – je predstavila potrebe mesta in poudarila pomembnost vključevanja občanov in različnih generacij ter orodja, ki jih mestna uprava pri tem uporablja. Nabor orodij skladno z digitalnim razvojem in potrebami uporabnikov širijo. S strani občanov tako prejemajo številne koristne pobude, na podlagi katerih gradijo manjše in večje projekte.
  9. Tadej Beočanin, župan Ajdovščine – je predstavil njihov nadzorni sistem za zgodnje odkrivanje požarov v naravi, ki so ga razvili v okviru Projekta Holistic. Po novoletnem slavju in ognjemetih jim je sistem tudi v praksi prišel prav, saj je zaznal povišano temperaturo in so lahko požar pogasili v zelo zgodnji fazi. Na prepoznan interes med kolegi župani, se je odzval s povabilom na ogled v praksi. Poudaril je, da z veseljem delijo svoje izkušnje ostalim občinam.
  10. Jasmina Vidmar, SOS – je predstavila vlogo SOS v procesih digitalizacije in pospeševalca odprtega dialoga med državo in lokalnimi skupnostmi pri prihodnjem razvoju rešitev za pametna mesta in skupnosti in vpetost SOS-a v evropske razvojne politike.
  11. Mag. Uroš Salobir, ELES – je povedal kako se ELES vključuje v razvoj Pametnih mest in skupnosti, predstavil je primer NEDO in priložnost čiste elektrike z visoko vrednostjo kot pospeševalca razvoja “Pametnih mest in skupnosti” na okolju prijaznih tehnologijah in pristopih.
  12. Matjaž Ribaš, SID Banka – SID nastopa v takih projektih kot “stičišče” za financiranje preko Junkerjevega sklada kakor tudi preko drugih finančnih mehanizmov in instrumentov. Kot dober primer, pri katerem so nudili pomoč, je izpostavil projekt lokalne energetske agencije GOLEA za primorske občine na področju energetske učinkovitosti.

Na koncu so sodelujoči kot bistveno za razvoj pametnih mest izpostavili predvsem:

  • povezovanje oziroma sodelovanje ne le občin med seboj, ampak tudi z lokalnimi podjetji (tehnološko prilagajanje),
  • dober izobraževalni sistem in znanje mladih (uvajanje podjetnosti v šolski sistem) ter
  • voljo in pogum za zagon novosti.

Predstavitve iz posveta si lahko pogledate na spodnjih povezavah, medtem ko si slike lahko ogledate tukaj:

Iz 1. dela:

Predstavitve iz 2. dela

(model financiranja skozi različne izkušnje občin):

Predstavitev iz 3. dela (okrogla miza)

Na posvetu je Skupnost občin Slovenije med okroglo mizo, ki je potekala v 3. delu posveta, prisotne županje in župane zaprosila za odgovore na 10 vprašanj, ki bodo služili kot smerokaz nadaljnjim aktivnostim SOS, na področju digitalne transformacije. Prejeli smo 25 izpolnjenih vprašalnikov, na tej povezavi predstavljamo zbir odgovorov.

Galerija fotografij je objavljena na tej povezavi.

Video zapis okrogle mize je dostopen na tej povezavi.

< Vse aktualne novice