V petek, dne 21.10.2016, je potekalo drugo srečanje s predsednikom Ustavne komisije dr. Brglezom na temo ustavnega zakona o pravici do pitne vode. V imenu Skupnosti občin Slovenije so se srečanja udeležili predsednik SOS, Bojan Kontič, Leo Kremžar, pooblaščeni predstavnik SOS na področju GJS in Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS. Pogovor je tekel o novem predlogu Strokovne komisija za pripravo osnutka ustavnega zakona z besedilom člena in variantno rešitvijo novega 70.a člena Ustave RS. Predlagano besedilo lahko najdete s klikom tukaj.
Predstavniki SOS so izpostavili, da predlagano dikcijo novega 70.a člena Ustave RS, da ima vsakdo pravico do pitne vode, razumemo kot pravico do vode v skladu z mednarodnimi standardi, to je, z zagotovitvijo dostopa do pitne vode izven bivališča v primeru oddaljenosti in ne kot obveznost zagotavljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo oziroma pitne vode iz javnih vodovodov za vse prebivalce. Poudarili so, da nova ustavna ureditev ne bi smela poseči v možnost samooskrbe ali lastne oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Upoštevaje osnovno intenco spremembe ustave, da se zaščiti vodne vire pred privatizacijo in se tako v prvi vrsti zagotovi dovolj pitne vode za prebivalke in prebivalce Republike Slovenije, so se predstavniki občin zavzeli za dikcijo, po kateri so vodni viri javno dobro v upravljanju države – saj se že dogajajo izrazite podnebne spremembe in je realno pričakovati, da bomo v prihodnosti morali posegati tudi po alternativnih možnostih za prednostno oskrbo prebivalstva, zato bi bilo nedopustno zaščititi le naravne vodne vire, ne tudi »grajene« (zbiralniki ipd.). Predstavniki občin so na sestanku izpostavili, da lokalne skupnosti podpirajo vpis pravice do pitne vode v Ustavo RS, prav tako podpirajo predpostavko, da morajo vodni viri biti prednostno in trajnostno namenjeni oskrbi prebivalstva/gospodinjstev s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter živali, ter , da vodni viri ne smejo biti tržno blago. Ker jih upravlja država, ki mora z viri ravnati gospodarno, ima sicer pravico in dolžnost, da tudi z viški količin vode, ki niso namenjeni oskrbi ljudi in živali in jo je možno trajnostno izkoriščati, gospodari, kar pomeni, da lahko podeljuje odplačne koncesije za njeno rabo. Vendar to ne pomeni, da gre za tržno blago.
Če je pri prvih treh točkah predloga besedila ustavnega zakona v večji meri bil izražen konsenz, temu ni tako v delu, ki se nanaša na oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ki bi jo odslej naj zagotavlja država preko neprofitne javne službe. Predlagano ureditev so predstavniki občin ostro zavrnili, saj pomeni prenos sedanje izvirne pristojnosti za urejanje javne službe oskrbe s pitno vodo z občin na državo, ki bi jo država izvajala v obliki neprofitne javne službe. Zahtevali so, da zagotavljanje izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo ostane v izvirni pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, kar je ustrezna in v evropskem prostoru običajna in razširjena ureditev. Prav tako so opozorili, da izraz neprofitna javna služba pomeni, da se le-ta lahko izvaja le v okviru javnega zavoda/režijskega obrata, kar pa bi pomenilo, da sedanji izvajalci ne bi mogli več izvajati javne službe, to pa pomeni rušitev dosedanjega sistema izvajanja te javne službe.
Predsednik Ustavne komisije Državnega zbora, dr. Brglez je povedal, da je strokovna komisija zaključila delo, zato bo sedaj sledil politični del obravnave. V torek se bo sestala Ustavna komisija, na kateri se bodo deležniki, tudi Skupnost občin Slovenije, lahko opredelili do besedila ustavnega zakona. Ker bi naj bil ustavni zakon sprejet do konca tega leta, ponovno pozivamo vse občine, da se na sejah občinskih svetov opredelite do njegove vsebine. V ta namen smo vam v Skupnosti občin Slovenije po elektronski pošti že posredovali obrazložitve in predlog sklepov za občinske svete (19. 10. 2016).