• Domov
  • Novice
  • Problemska konferenca SOS na področju prostorskega razvoja

V torek, 14.3.2017, je potekala problemska konferenca na področju prostorskega razvoja. Skupnost občin Slovenije se že nekaj časa intenzivno posveča usklajevanju prostorske in gradbene zakonodaje, t.i. trojčka zakonodaje, ki obsega predloge Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbenega zakona (GZ) in Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Zaradi nekaterih še vedno odprtih perečih vprašanj, predvsem glede plačila komunalnega prispevka in prenosa nadzora na občinske inšpekcijske službe, je SOS k sodelovanju na konferenci povabila ministrico za okolje in prostor, Ireno Majcen in sodelavce ter strokovnjake s področja prostora in prostorskega razvoja.

Uvodoma sta prisotne pozdravili Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS in predsednica komisije za prostor, Manca Plazar, nato pa je Irena Majcen predstavila splošne zakonodajne novosti. Luka Ivanič iz  službe za sistem okolja in prostora (MOP), je podrobneje predstavil ključna izhodišča in rešitve ZUreP-2, konceptualne spremembe GZ, ključne novosti in spremembe v postopkih, pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, skrajšan postopek izdaje gradbenega dovoljenja,…

Izidor Jerala, član komisije za prostor SOS, ki je tudi povezoval konferenco je izpostavil položaj lokalne samouprave in vpliv reforme na področju prostora in graditve ter predstavil problematiko pravnih sredstev in  prenos inšpekcijskega nadzora na občine v aktualnih zakonodajnih predlogih.

V naslednjem vsebinskem sklopu je Leon Kobetič, Locus d.o.o. povedal več na temo zemljiške politike, prostorskega načrtovanja in gospodarjenja z zemljišči. Izpostavil je, da stavbna zemljišča niso ustrezno izkoriščena, opozoril na pomembnost presoje ekonomskih posledic v prostorskem načrtovanju (elaborat ekonomike prostora) in izpostavil tri ključne finančne instrumente – komunalni prispevek, izravnalni prispevek iz prirastkarnine in NUSZ/ Davek na nepremičnine, ki so pomembni za izvajanje ukrepov zemljiške politike.

Na temo komunalnega prispevka je Marko Fatur, LUZ d.d. uvodoma predstavil izračune, ki zelo nihajo pri odmerah komunalnega prispevka za trgovske in stanovanjske objekte, nato pa predstavil razvoj infrastrukture, ki se načrtuje v sektorskih ter v prostorskih aktih, skladnost opremljanja stavbnih zemljišč s prostorskimi akti, program opremljanja stavbnih zemljišč (POSZ), podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, …

Dr. Maja Simoneti, IPOP in LUZ d.d. je povedala, da je vedno večji javni interes za urejanje urbanih zelenih in drugih odprtih površin, zato postaja to področje vedno pomembnejše, na drugi strani pa opozorila, da ne obstaja evidenca vseh zelenih javnih površin, ne glede na lastništvo.

Jože Novak, vodja projektne skupine za sistem vrednotenja in obdavčitve nepremičnin iz ministrstva za finance, je predstavil spremenjene rešitve množičnega vrednotenja in davka na nepremičnine. Uvodoma je spomnil, da bo veljal NUSZ do leta 2018, ter med drugim predstavil ključne spremembe množičnega vrednotenja (modeli se posodabljajo – v ta namen s stroko oblikovana priporočila za posodobitev modelov vrednotenja;  zemljišča se vrednotijo po namenski rabi prostora (razen vodnih zemljišč, cest in železnic); ohranja se sodelovanje z občinami v fazi oblikovanja vrednostnih con in v postopku odločanja o posebnih okoliščinah se lahko pridobi tudi mnenje občine).

Mag. Aša Rogelj iz sektorja za urbani razvoj in zemljiško politiko (MOP), je predstavila partnerstva v okviru Urbane agende za EU in teme v delujočih partnerstvih – revščina v mestih, dostopna stanovanja, vključevanje beguncev in migrantov in kakovost zraka; v novih partnerstvih – urbana mobilnost, krožna ekonomija, ustvarjanje novih delovnih mest in lokalno gospodarstvo, digitalna tranzicija; in v partnerstvih v vzpostavljanju – učinkovita raba prostora in zelena mesta, prilagajanje podnebnim spremembam, energetska tranzicija in inovativno in odzivno javno naročanje.

Kristijan Radojčić, URBACT in Marko Peterlin, IPOP sta predstavila sodelovanje mest in občin v Urbactu, kjer gre za program evropskega teritorialnega sodelovanja, ki se posebej osredotoča na trajnostni urbani razvoj. Namenjen je povezovanju mest in občin pri razvoju rešitev za urbane izzive in utrjevanju osrednje vloge mest pri soočanju z vse kompleksnejšimi družbenimi spremembami. Marko Peterlin je povedal, da občine sicer niso v zavidljivem položaju, vendar dobre prakse nastajajo tudi v slabih okoliščinah, zato je treba izkoristiti priložnosti.

Udeleženci konference so aktivno sodelovali in pridobili izčrpne informacije glede novosti, ki jih prinaša nova prostorska in gradbena zakonodaja, hkrati pa je prisotnost strokovnjakov in predstavnikov ministrstva omogočila konstruktivno razpravo na širšo temo prostorskega razvoja, pomena prostorske reforme in iskanje možnih rešitev, ki bodo občinam omogočale učinkovito upravljanje s prostorom in dober prostorski razvoj. Na koncu so udeleženci še izpostavili novosti in rešitve pripravljavcev prostorske in gradbene zakonodaje, ki jih podpirajo (regionalni načrt, občina mnenjedajalec pri prostorskih aktih, začasna raba prostora, gradbena parcela,…) ter opozorili med drugim, da je potreben dodatni čas za rešitve in usklajevanje odprtih vprašanj.

GALERIJA:

Problemska konferenca na področju prostorskega razvoja

< Vse aktualne novice