V torek, 3.10.2017 je potekala razširjena seja komisije za mladinsko politiko pri SOS, ki je bila posvečena predstavitvi priporočil za boljši razvoj mladinskih politik in mladinskega dela na lokalni ravni, predstavitvi portala www.predlagam-obcini.si in zaključkom revizije učinkovitosti mladinske politike, ki jo je opravilo Računsko sodišče RS. Kakor sta predstavnika Računskega sodišča dr. Miroslav Krajnc in mag. Aljanka Klajnšek predstavila na seji, je to v reviziji smotrnosti poslovanja izreklo mnenje, da v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2015, ni bil vzpostavljen učinkovit sistem spremljanja izvajanja ukrepov in projektov v okviru mladinske politike. Za revidirance so bili določeni Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Urad Republike Slovenije za mladino.
Računsko sodišče je ugotovilo, da iz predpisov ni povsem jasno, kakšna je vsebina nalog organov, ki so pristojni za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju, ter kdo mora in/ali lahko pri tem sodeluje ter kakšne so dolžnosti sodelujočih. V mladinskem sektorju ni sodelovanja deležnikov pri uresničevanju javnega interesa, še posebej med državno in občinsko ravnjo. Svet Vlade Republike Slovenije za mladino, MIZŠ in URSM ne opravljajo ustrezno naloge koordinatorja mladinske politike med državno in lokalno ravnjo, koordinator mladinske politike na lokalni ravni pa v predpisih ni predviden. Prav tako se je spremljanje mladinske politike v letih 2014 in 2015 na državni ravni izvajalo pomanjkljivo, na lokalni ravni pa se ni izvajalo. V letih 2014 in 2015 se o izvajanju mladinske politike tudi ni ustrezno poročalo, zato ni pregleda nad izvajanjem mladinske politike. Prav tako ni pregleda koliko javnih sredstev na državni in lokalni ravni je bilo v letih 2014 in 2015 namenjeno za izvajanje ukrepov v okviru mladinske politike. Vlada, MIZŠ in URSM tudi ne razpolagajo s podatkom ali oceno o tem, koliko proračunskih sredstev je v posameznem proračunskem letu namenjeno za izvajanje aktivnosti mladinske politike na lokalni ravni. Prav tako financiranje nalog s področja mladine na občinski ravni ni sistemsko urejeno.
Na podlagi revizijskega poročila so revidiranci pripravili odzivno poročilo in popravljalne ukrepe. Tako je MIZŠ že sklenil sporazum s SURS za zagotavljanje podatkov s področja bivanjskih razmer in zdravja mladih ter za področje dobrega počutja mladih. URSM je izkazal pripravo načrta aktivnosti za izvedbo analize potrebnih sprememb ReNPM13-22, odzivnemu poročilu pa je priložil že pripravljene dokumente, ki skupaj sestavljajo delno poročilo o izvajanju resolucije, kakor je komisiji poročala Nataša Lombergar, predstavnica Urada RS za mladino.
Po razpravi o ureditvi mladinske politike na državni in lokalni ravni so prisotni članice in člani komisije za mladinsko politiko sprejeli sklep, da sekretariat SOS na Predsedstvo SOS naslovi pobudo v zvezi z nujnostjo sistemske ureditve tega področja z vpisom izvirne pristojnosti občin v Zakon o lokalni samoupravi. Prav tako so se izrekli za priporočilo občinam, da zagotovijo boljšo podporo razvoju mladinskega dela in mladinskih politik, na način, da sprejmejo lokalni program za mladino, ustanovijo delovno ali posvetovalno telo za mladinska vprašanja, finančno podpirajo programe v mladinskem sektorju in izvajajo druge ukrepe v mladinskem sektorju v skladu z zakonom.